| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekologija plemenitilnih procesov
Alenka Ojstršek, Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, 2024

Opis: Skripta z naslovom »Ekologija plemenitilnih procesov« je namenjena študentom visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Pripravljena je tako, da študente v prvih poglavjih seznani z osnovami tehnoloških procesov plemenitenja tekstilij in njihovo ekološko problematiko. Poseben problem v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, saj so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, različne tipe organskih barvil, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke vrednosti kemijske potrebe po kisiku (KPK) in biokemijske potrebe po kisiku (BPK), vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. V nadaljevanju so v gradivu predstavljeni alternativni mediji in postopki plemenitenja, ki za dosego izbranega učinka plemenitenja porabijo manj kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, manj energije in tako vplivajo na manjšo obremenitev okolja. Poseben poudarek je na alternativnih tehnikah obdelave, ki vključujejo avtomatizacijo, ki dodatno vpliva na nižjo porabo vode in energije, manjšo količino odpadkov, odpadnih vod in emisij toplogrednih plinov ter na večjo produktivnost, varnost pri delu in optimalno izrabo delovnega časa. Pridobljeno znanje bo študentom omogočilo, da bodo poleg temeljnih znanj poznali tudi napredne pristope in tehnologije pri razvoju in plemenitenju sodobnih inženirskih materialov.
Ključne besede: ekologija, plemenitenje, tekstilni materiali, napredni postopki, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Ana Garmut, 2020, diplomsko delo

Opis: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki. Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata. Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek. Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Ključne besede: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1030; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Primerjava katalitične in fotokatalitične razgradnje antrakinonskega barvila : diplomsko delo
Ana Lobnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Tekstilna industrija je ena največjih proizvajalcev odpadnih voda, za katere je značilno, močno obarvanost, prisotnost onesnaževal in velika nihanja kemijskih parametrov kvalitete vode, kot so kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda se najpogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki (AOP), ki temeljijo na tvorbi hidroksilnih radikalov. Namen diplomskega dela je bil očistiti vodno raztopino antrakinonskega barvila z uporabo katalitične in fotokatalitične reakcije ob prisotnosti različnih katalizatorjev, železa, železovih ionov in manganovega kompleksa. Z merjenjem parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali, da so postopki primerni za čiščenje odpadnih tekstilnih voda. Primerjava katalitične in fotokatalitične reakcije je pokazala, da z UV-svetlobo pospešimo postopek, skrajšamo reakcijski čas in znižamo vrednosti TOC in KPK.
Ključne besede: antrakinonsko barvilo, napredni oksidacijski postopki, Fentonova oksidacija, foto-Fentonova oksidacija, MnTACN
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1297; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko delo
Žan Napast, 2018, diplomsko delo

Opis: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Ključne besede: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1400; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4 : diplomsko delo
Lea Jančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.
Ključne besede: obarvanost, napredni oksidacijski postopki, katalizator, toksičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2018; Ogledov: 1889; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije : evropski projekt ADOPBIO
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2688; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOM
Lidija Škodič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika. Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno. Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2169; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Razgradnja pesticidov z naprednimi oksidacijskimi postopki
Ines Tement, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Ključne besede: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2214; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

9.
INTEGRACIJA NAPREDNIH TEHNOLOGIJ ČIŠČENJA OBARVANIH ODPADNIH VOD IZ TEKSTILNE INDUSTRIJE
Nina Novak, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo študijo določitve stroškovno optimalnih obratovalnih pogojev za razbarvanje in čiščenje vodne raztopine barvila C. I. Reactive Blue 268 z naprednimi procesi čiščenja. Najprej predstavljamo rezultate laboratorijskih eksperimentov in matematične modele procesov UV/H2O2 in Fe2+/H2O2. Rezultati kažejo, da lahko z uporabo metodologije odzivnih površin razvijemo ustrezna matematična modela, ki statistično zadostno opišeta odvisnost merjenih odzivov od izbranih (vplivnih) obratovalnih parametrov. Nato prikazujemo študijo optimiranja energijsko intenzivnega procesa UV/H2O2. Kot vplivne parametre smo upoštevali koncentracijo barvila, koncentracijo vodikovega peroksida, pH, čas obdelave in temperaturo. Stroške elektrike, stroške vodikovega peroksida in stroške vode za uravnavanje koncentracije barvila smo upoštevali kot relevantne obratovalne stroške. Čeprav so minimalni stroški čiščenja ocenjeni na visokih 17 €/m3, dobljeni rezultati jasno kažejo, da moramo, če želimo zagotoviti obratovalno in ekonomsko učinkovitost, proces optimirati z obeh vidikov hkrati. Ekonomsko učinkovitost lahko dodatno izboljšamo z integracijo naprednih procesov čiščenja. Kot alternative v integriranem sistemu smo upoštevali proces UV/H2O2, proces Fe2+/H2O2 in membransko filtracijo. Procesno shemo integriranega procesa in vrednosti obratovalnih parametrov, pri katerih sistem obratuje pri minimalnih stroških, smo določili s pristopom, ki temelji na matematičnem programiranju. Iz rezultatov je razvidno, da lahko z ustrezno integracijo izbranih procesov znatno znižamo povprečne stroške čiščenja. V primerjavi s procesom UV/H2O2 so ocenjeni povprečni stroški čiščenja integriranega proces približno 75 % nižji (2,4 €/m3).
Ključne besede: čiščenje odpadnih vod, tekstilna barvila, napredni oksidacijski postopki, optimiranje, matematično programiranje, metodologija odzivnih površin
Objavljeno v DKUM: 24.09.2011; Ogledov: 3627; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici