| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSTOPKI UGOTOVITVE OBSEGA IN DELEŽEV TER DELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV IN ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV
Adrijana Stare, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani procesni problemi, ki nastajajo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Ugotavljanje obsega in delitve skupnega premoženja se praviloma začne v nepravdnem postopku in v primeru spora glede obsega in deležev nadaljuje v pravdnem postopku. Posebna pozornost je namenjena posameznim procesnim institutom, ki so se v sodni praksi izkazali kot najbolj problematični (prekluzija, materialno procesno vodstvo, izvedenska mnenja, načini delitve, oblikovanje tožbenih zahtevkov, dokazno breme, delitev v pravdnem postopku,…). Na podlagi analize sodne prakse in različnih teoretičnih pristopov je podanih več odgovorov na številna vprašanja glede vodenja nepravdnega postopka, pri čemer glede obravnavanih postopkov ni nobenih posebnih postopkovnih določb, niti v nepravdnem niti v pravdnem postopku. Praviloma bi se moralo celotno skupno premoženje razdeliti v enem nepravdnem postopku, saj je le na ta način o delitvi mogoče odločiti tako, da se vsakemu izmed udeležencev dodelijo posamezne stvari iz skupnega premoženja. Kakor hitro pride med udeleženci nepravdnega postopka do spora o obsegu skupnega premoženja ali glede deleža posameznega zakonca na njem, mora nepravdno sodišče udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Določnega petita glede glavnih stvari in stranskih terjatev v nepravdnem postopku ni potrebno navesti, prav tako ne, na kakšen način naj se premoženje razdeli. Glede na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, ni dvoma, da prekluzija velja v vseh nepravdnih predlagalnih postopkih, med katere spada tudi postopek delitve skupnega premoženja. Narava razmerja v nepravdnem postopku utemeljuje tudi širši, bolj odprt in liberalnejši pristop pri materialnem procesnem vodstvu. Navedeno pa poleg drugih opisanih značilnosti nepravdnega postopka omogoča, da je nepravdni postopek bolj fleksibilen od pravdnega. Tožbeni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže pravdnih strank je ugotovitvene narave. Praviloma sodišča, če obstajajo posebne okoliščine, dopuščajo tudi dajatvene zahtevke, s katerimi bivši zakonci dosežejo delitev skupnega premoženja že v pravdi. V magistrski nalogi je zavzeto stališče, da je takšen način parcialne delitve neustrezen, saj je v tem primeru fizična delitev težje izvedljiva, pa tudi sicer v zakonu delitev v pravdnem postopku ni predvidena. Podana je tudi primerjava z avstrijsko ureditvijo, kjer se celoten obseg premoženja zakoncev ugotavlja in deli v enem nepravdnem postopku in z ureditvijo na Hrvaškem, kjer se podobno kot pri nas, premoženje načeloma ugotavlja in deli v nepravdnem postopku, lahko pa tudi v pravdnem postopku, pri čemer se lahko v pravdnem postopku opravi tudi fizična delitev. Magistrska naloga poda odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja, med drugim, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju in ga praviloma ni mogoče ponovno presojati niti v primeru, če je pozneje v teku pravda glede drugih stvari, ki naj bi še sodile v skupno premoženje. Nadalje, da nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež pri skupnem premoženju, po sodni praksi ni več potrebna, oziroma bi celo pomenila odločanje o isti stvari in bi jo bilo potrebno zaradi litispendence zavreči. Zaradi vedno več mešanih zakonov so v nalogi predstavljeni tudi določeni problemi v zvezi z reševanjem premoženjskih sporov med zakonci iz različnih držav in normativna ureditev na ravni Slovenije ter Evropske unije. Iz zaključnih ugotovitev izhaja, da bi bilo smiselno glede na enotno načelo obravnavanja skupnega premoženja in glede na posebno naravo teh sporov med zakonci, deloma normativno ureditev spremeniti tako, da bi obravnavani postopki bili hitreje razrešeni oziroma da bi bilo sodno varstvo bolj učinkovito. Zakonske določbe pa bi
Ključne besede: delitev skupnega premoženja, tožbeni zahtevek, predlog za delitev, prekluzija, materialno procesno vodstvo, napotitev na pravdo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2552; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
UČINKOVITOST ADHEZIJSKEGA POSTOPKA
Stanka Zupanič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem učinkovitosti adhezijskega postopka po veljavni zakonski ureditvi, tako da nas popelje skozi to ureditev, hkrati pa opozori na težave, s katerimi se srečujejo kazenska sodišča pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku upravičenca v adhezijskem postopku. Magistrsko delo podrobno predstavi ter analizira tudi tiste institute civilnega procesnega prava, ki so že vpeljani v adhezijski postopek, in tiste, ki bi jih zakonodajalec šele ob ustreznih spremembah in dopolnitvah kazenskega procesnega zakona vključil v ureditev adhezijskega postopka. Osrednji del naloge je namenjen prav analizi institutov civilnega procesnega prava, ki bi prispevali k učinkovitejšemu tako začetku kot zaključku adhezijskega postopka. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da bi z uvedbo predmetnih institutov civilnega procesnega prava, in s tem, ko bi kazenski procesni zakon z ureditvijo nekaterih do sedaj neurejenih procesnih vprašanj glede uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka ter odločanja o njem, upravičenec do premoženjskopravnega zahtevka lahko lažje in hitreje uresničil svojo pravico do povrnitve škode.
Ključne besede: adhezijski postopek, premoženjskopravni zahtevek, predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, odločba o premoženjskopravnem zahtevku, napotitev na pravdo, zavrženje predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, načelo zaslišanja strank, izvršitev odločb izdanih v adhezijskem postopku.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1648; Prenosov: 824
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
DELITEV NEPREMIČNINE V SODNEM POSTOPKU
Boris Grivić, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj oziroma namen diplomske naloge je prikazati postopek in rešitve problemov v primerih, ko med solastniki ni mogoča sporazumna delitev stvari s poudarkom na nepremičninah. Opisal bom temeljne pojme glede nepremičnine in posesti, saj je njihovo razumevanje nujno za sam opis kasnejšega postopka, prav tako pa je potrebno orisati njihov nastanek v zgodovini. V diplomskem delu bom preučil, kako se določeni instituti stvarnega prava z delitvijo nepremičnine prepletajo (hipoteka, služnost ...), in situacije oziroma rešitve, ki nastanejo pri takem prepletu. Delitev nepremičnine v sodnem postopku bo prikazana tudi skozi prizmo sodne prakse.
Ključne besede: 2.1. DEFINICIJA NEPREMIČNINE 2.2. POJEM LASTNINSKE PRAVICE 3. PRAVNI VIRI, KI UREJAJO DELITEV SOLASTNINE NEPREMIČNINE 3.1. MATERIALNO PRAVO 3.2. PROCESNO PRAVO 3.3. SODNA PRAKSA 4. NEPRAVDNO PRAVO IN POSTOPEK 4.1. NAČELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA 4.2. UDELEŽENCI 4.3. NAPOTITEV NA PRAVDO 4.4. PRAVNA SREDSTVA 5. POJEM SOLASTNINE 5.1. SPLOŠNO O SOLASTNINI 5.2. UPRAVLJANJE S SOLASTNINO NA NEPREMIČNINI 5.3. POSEST IN SOPOSEST 6. NAČINI DELITVE NEPREMIČNINE V SOLASTI 6.1. FIZIČNA DELITEV NE
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1734; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (555,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici