| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvedba pametnih inštalacij GIRA za stanovanjske stavbe in njihova primerjava z običajnimi inštalacijami
Denis Punčoh, 2021, diplomsko delo

Opis: Pametne inštalacije v stanovanjskih hišah so inštalacije, v katerih posamezni elementi delujejo na električni pogon, so upravljani neposredno ročno ali pa daljinsko preko centralno vodenega sistema. To nam omogoča večji nadzor, večjo udobnost, varnost, možnost oddaljenega nadzora in možnost izvajanja vodenja učinkovite rabe energije. S sistemom, kot so pametne inštalacije, lahko opravljamo različne funkcije v stanovanjskem ali gospodarskem objektu. Vse te funkcije pa se upravljajo preko pametnih stikal ali z napravami, ki imajo dostop do internetne povezave. V nadaljevanju te naloge bom pisal o prihodnosti informatizacije (informatizacija = uvajanje informatike) stanovanjskih stavb, analiziral njeno delovanje in vodenje. Podrobneje bom predstavil elemente, ki so potrebni za izvedbo pametne inštalacije in njeno programiranje. Med drugim v nalogi opisujem uporabo njenih elementov, da dosežemo učinkovito rabo energije in možnosti povezovanja v Smart Grids. Raziskal sem tudi prednosti in slabosti pametnih inštalacij ter cenovne razlike v primerjavi z investicijo v navadne inštalacije.
Ključne besede: El. električne G3-PLC certifikat neodvisnega testnega laboratorija za platformo pametnih števcev NN nizka napetost PVC polivinilklorid PE ozemljitveni vodnik VN visoka napetost SVN predpis o železniških signalnovarnostnih napravah TP transformatorska postaja R-P razdelivec v pritličju Al aluminij GIRA ime podjetja KNX standard avtomatizacije stanovanj in stavb AC izmenična napetost DC enosmerna napetost IP naslov za internetno omrežje BUS tip kabla Itd in tako dalje ETS orodje za programiranje BIM stanovanjsko informacijsko modeliranje PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PZI Projekt za izvedbo PID Projekt izvedenih del
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (7,19 MB)

2.
Ekonomsko tehnična analiza možnosti prehoda napajanja iz 20 kv na 110 kv metalurško kemičnega podjetja Cinkarna Celje d.d.
Matej Ulaga, 2020, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi je izvedena ekonomsko tehnična analiza prehoda napajanja iz 20 kV na 110 kV ter možnost priklopa na odjemno skupino SN 20 kV zbiralke z lastnimi kabli. V izračunih so preverjene ekonomsko tehnične zmožnosti prehoda na višji napetostni nivo. Izračuni so narejeni s pomočjo Excela in obsegajo: izdelavo dokumentacije, prispevkov za gradbena dela, stroške novih transformatorjev, postavitve novega stikališča ter ostalih stroškov. Cene ne vsebujejo vseh podrobnosti, vendar zadostujejo za odločitev glede prehoda na VN nivo. V zaključku so predstavljeni rezultati in ROI (return of investment).
Ključne besede: napajalna postaja, transformator, stikališče, visoka napetost, tehnična analiza.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

3.
Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikom
Klemen Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Ključne besede: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 786; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

4.
Zaščita proti prenapetosti v nizkonapetostnem omrežju
Matjaž Lipovec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje prenapetostne zaščite v nizkonapetostnem omrežju. Opisani so vzroki in posledice, ki nastopijo ob prenapetostih, pa tudi posamezni prenapetostni odvodniki. Prav tako je predstavljen standard SIST EN 62305-4, ki opisuje zaščito za električne in elektronske naprave v zgradbah pred udari strel. Na koncu sta še dva primera izračunov induciranih napetosti v zankah električnih inštalacij in tokov, ki stečejo ob udaru strele.
Ključne besede: napetost, odvodnik, prenapetost, prenapetostna zaščita, strela, tok
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 589; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
Izračun izenačevalnih tokov v transponiranih vodnikih transformatorskih navitij
Miha Maršnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali glavno in stresano magnetno polje v močnostnem transformatorju. Obravnava stresanega magnetnega polja je ključnega pomena, saj lahko z ustreznim načrtovanjem zmanjšamo končne ohmske izgube transformatorja. Neenakomerna porazdelitev stresanega magnetnega polja vpliva na porazdelitev tokov v transponiranih vodnikih transformatorskega navitja. Preverili smo, kako na porazdelitev tokov vplivajo geometrija sekcij navitja, geometrija kablov in hladilnih kanalov ter upornost navitij. Izračun porazdelitve tokov smo izvedli s pomočjo programskega orodja OCTAVE, s katerim smo preko vmesnika in z uporabo skriptnega jezika Lua krmilili FEMM (Finite element method magnetics). V programu FEMM smo izrisali navitja in transformatorsko okno, ki je predstavljalo meje obravnavanega problema. Navitju smo preko avtomatiziranega programa v OCTAVE določevali smeri tokov, dokler nismo pridobili podatkov stresanih magnetnih energij vseh možnih parov navitij za nadaljnji izračun. Na osnovi analize smo prišli do zaključka, da bolj kot je enakomerna in nižja kot je stresana magnetna energija v navitju in med navitji, enakomernejša je porazdelitev tokov v navitju in s tem nižje končne izgube transformatorja.
Ključne besede: Transformator, projektiranje navitij, razsipano magnetno polje, izenačevalni tokovi, kratkostična napetost
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 365; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (7,63 MB)

6.
Modeliranje signalne poti dušikovega oksida od strižne napetosti do razvoja sile v gladkih mišičnih celicah arterije
Gašper Fašun, 2019, magistrsko delo

Opis: Dušikov oksid (NO) je pomembna signalizacijska molekula v našem telesu. Posebno pomembno vlogo ima pri zagotavljanju ustreznega tonusa žil. Produkcija NO v žilah poteka v endotelni plasti, njegovo ciljno mesto delovanja pa so vaskularne gladke mišične celice (GMC), kjer sproža relaksacijo. Za odkritje vloge NO v našem telesu je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino oziroma fiziologijo leta 1998. V uvodu tega dela predstavimo nekaj najpomembnejših študij in znanstvenikov na tem področju. Naštejemo tudi nekaj lastnosti ter funkcij NO in izpostavimo njegovo vlogo pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. V nadaljevanju opišemo matematični model signalne poti NO v endoteliju, ki opisuje sklopitev strižne napetosti in produkcije NO v endotelnih celicah (EC). Strižno napetost zaznajo mehanosenzorji, ki aktivirajo encim endotelijsko sintazo NO (eNOS), ki producira NO. Mehanosenzorji, ki so upoštevani v matematičnem modelu, so ionski kanali, receptorji, povezani z G-proteini in integrini. Opisani model združimo z modelom, v katerem simuliramo učinkovanje NO v GMC. Glavnino magistrskega dela predstavlja prav nadgradnja in sklopitev teh dveh modelov preko prenosa NO iz endotelijskih v gladke mišične celice. Sklopitev je izvedena z enačbo, v kateri je opisana hitrost prehajanja NO v gladke mišične celice in tamkajšnje eliminacije. V GMC NO sproži produkcijo signalne molekule ciklični gvanozin monofosfat (cGMP) preko aktivacije encima topne gvanilat ciklaze (sGC). Hitrost produkcije cGMP v GMC opišemo s Hillovo funkcijo, ki temelji na odvisnostih, določenih v eksperimentih in predhodnih kinetičnih modelih. cGMP nato ključno vpliva na signalizacijo kalcija v GMC, od česar je odvisno tudi stanje relaksacije/kontrakcije GMC. Celosten model, ki je ustvarjen s sklopitvijo dveh parcialnih modelov, tj. modela signalne poti NO v EC in modela za od NO odvisne signalizacije Ca2+ in posledične relaksacije/kontrakcije GMC, nato verificiramo po delih. Posamezne rezultate celostnega modela primerjamo z rezultati parcialnih modelov, po katerih smo povzeli določene dele našega celostnega modela, ali pa so nam služili kot referenca pri njegovi izgradnji. Na podlagi primerjav identificiramo ključni parameter, s katerim je moč ustrezno kalibrirati celostni model. Ta parameter je hitrostna konstanta eliminacije NO v GMC (kdno), ki ključno vpliva na koncentraciji NO in cGMP v GMC. Predlagamo velikostni red vrednosti te konstante, ki rezultira tipične fiziološke vrednosti koncentracij NO in cGMP v GMC. Predlagana vrednost te konstante omogoča veliko odzivnost sistema na velike spremembe koncentracij cGMP, tj. preko več velikostnih redov, hkrati pa majhno senzitivnost sistema. S celostnim modelom na koncu napovemo od strižne napetosti odvisen časovni razvoj sile pod vplivom fiziološke holinergične stimulacije.
Ključne besede: strižna napetost, dušikov oksid, ciklični gvanozin monofosfat, endotelij, gladke mišične celice, arterije, signalna pot, matematični model
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Razvoj mikrofluidnega rotacijskega motorja
Matjaž Petek, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen tega zaključnega dela je predstavitev novih spoznanj na aktualnih področjih izdelovanja in minimizacije naprav za milimetrski oz. mikrometrski svet. Konkretno, delo opisuje eksperimentalno delo in rezultate, pridobljene pri razvijanju naprave, imenovane mikrofluidni rotacijski motor. Raziskovalno delo je usmerjeno v razvoj in minimizacijo rotacijskega motorja, ki bi relativno na svojo velikost dosegel uporabno vrednost števila vrtljajev in pogonske moči. Končni rezultati so privedli do ustrezne metode rotacijskega motorja, ki deluje, vendar ima slabo ponovljivost. Rezultati predhodnih eksperimentov so pomagali pri razvoju končne oblike in podali veliko razumevanja na področju mikro sveta, površinske napetosti in delovanja vzbujenih krožnih tokov.
Ključne besede: Rotacijski motor, mikrometrsko področje, površinska napetost
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 433; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

8.
Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide
Manja Sluga, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze, G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Ključne besede: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 958; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1021,95 KB)

9.
Električna poljska jakost srednjenapetostnega podpornega izolatorja z različnim številom reber
Mirza Sarajlić, Peter Kitak, Nermin Sarajlić, Jože Pihler, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Članek obravnava modeliranje srednjenapetostnega podpornega izolatorja. V programskem orodju Matlab je izdelan model izolatorja, nato je izveden izračun električnega polja v programskem orodju Elefant. Poudarek je namenjen zunanji obliki izolatorja. V članku so prikazani primeri izolatorja z različnim številom reber in njihov vpliv na električno polje izolatorja.
Ključne besede: električna poljska jakost, srednja napetost, podporni izolator, elefant, matlab
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 734; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Razvoj metode za merjenje difuzijskih koeficientov in površinskih napetosti iz geometrije viseče kaplje s superkritičnimi fluidi
Gregor Fakin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bila vzpostavitev merilne naprave in razvoj ter uporaba metode viseče kaplje za merjenje površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov v dvofaznih sistemih v okolici kritične točke. Geometrijo kaplje smo določali s pomočjo industrijske kamere Basler in programa OpenDrop 1.1. Gostote dvofaznih sistemov, ki smo jih potrebovali pri določanju površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov, smo povzeli bodisi iz podatkovne baze NIST bodisi jih določili z gostotometrom Anton Paar DMA 602. V prvem delu magistrske naloge je prikazana uporaba metode viseče kaplje za določanje površinskih napetosti dvofaznih sistemov. Metodo smo umerili za dvofazni sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C v območju tlakov do 200 bar. Rezultati umeritve metode kažejo dobro primerljivost z literaturo, kar je zadoščalo za nadaljnje merjenje površinske napetosti še neraziskanim dvofaznim sistemom slanica/CO2, slanica/CO2+5 vol.% Ar in slanica/CO2+10 vol.% Ar pri izotermah 40 °C, 50 °C, 60 °C, 70 °C in 80 °C in območju tlakov od 50 bar do 300 bar. Podatke o površinskih napetosti izmerjenih dvofaznih sistemov smo uporabili pri določanju kapacitete shranjevanja ogljika (ang. Carbon Capture and Storage – CCS) v izbrano globokomorsko slanico Gorgon, kjer smo ugotovili, da dodatek Ar v sistem povzroči zmanjšanje kapacitete shranjevanja CO2. V drugem delu magistrske naloge smo razvili metodo za merjenje difuzijskih koeficientov iz geometrije viseče kaplje. Metoda je temeljila na predpostavkah psevdostacionarnega stanja sistema in prenosa snovi z ekvimolarno protitočno difuzijo. Razvita metoda se je umerila za sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C in območju tlakov od 50 bar do 600 bar ter izkazala dobro ujemanje z literaturo in teoretičnimi izračuni. Zaradi ugotavljanja vpliva dodatka soli v dvofaznem sistemu voda/CO2, smo pri enakih izotermah in tlakih izmerili difuzijske koeficiente za sistem slanica/CO2, kjer smo ugotovili, da dodatek soli povzroči porast difuzijskih koeficientov pri izotermi 25 °C, ne pa tudi pri izotermi 45 °C.
Ključne besede: površinska napetost, difuzijski koeficient, viseča kaplja, dvofazni sistem, ujetje in shranjevanje ogljika
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 742; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (5,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici