| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 278; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (409,51 KB)

2.
Civilnopravni vidiki nepoštenih poslovnih praks pri sklepanju pravnih poslov
Urban Kralj, 2018, diplomsko delo

Opis: Nepoštene poslovne prakse so del potrošniškega prava, ki je v zadnjem obdobju, predvsem znotraj Evropske unije, doživel velik razvoj. Ker se je evropski zakonodajalec zavedel pomembnosti varstva potrošnikov, je njihove pravice podrobno uredil z mnogimi pravnimi akti, ki so tudi poenotili pravila znotraj držav članic. Enako velja za področje nepoštenih poslovnih praks, kjer imamo detajlna pravila, ki določajo, katera dejanja vse so tako prepovedana. Kljub temu pa se pojavlja vprašanje, kako je s sklenitvijo in veljavnostjo pravnega posla v primerih, ko je tak pravni posel obremenjen z nepošteno poslovno prakso, saj tako Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah kot tudi nacionalni Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami tega ne določata. V diplomskem delu najprej predstavim nepoštene poslovne prakse, v nadaljevanju pa civilnopravne vidike le-teh, v okviru tega pa tudi posledice pravnih poslov, sklenjenih ob ravnanju, ki šteje za nepošteno poslovno prakso. Predstavljena je tudi relevantna sodna praksa.
Ključne besede: nepoštena poslovna praksa, varstvo potrošnikov, sklepanje pravnih poslov, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla.
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 851; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (299,04 KB)

3.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6924; Prenosov: 1037
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici