Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo analizira vpliv napak avtomatskega razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor. S prevajalnikom smo prevedli več izhodov razpoznavalnika govora, ki so se med seboj razlikovali v kvaliteti razpoznavanja, kot referenčne prevode pa smo vzeli prevod nabora povedi, ki je bil uporabljen na vhodu v razpoznavalnik. Tipi napak, ki smo jih obravnavali, so bili: vstavljanje, brisanje in zamenjava besede. V nadaljevanju smo jih še podrobneje razdelali glede na besedne vrste in obseg spremembe. Vpliv napak na kakovost prevodov smo ocenjevali z metriko BLEU. Ugotovili smo, da določene vrste napak bolj vplivajo na kakovost prevoda kakor druge.
Ključne besede: razpoznavanje govora, strojno prevajanje, napaka razpoznavalnika, nevronske mreže, BLEU
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: V sklopu diplomskega dela smo načrtovali in izdelali spletno aplikacijo, ki služi prijavi hroščev oziroma napak s strani uporabnika, da ne bi prišlo do zamudnega in nepreglednega poročanja o hroščih prek telefonskih klicev, v živo ali po elektronski pošti. Natančneje smo opisali uporabljeno programsko opremo ter izgradnjo spletne aplikacije, ki hitro in kakovostno administraciji poroča o hroščih, prijavljenih s strani uporabnika.
Ključne besede: Spletna aplikacija, napaka, hrošč, podatkovna baza
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 432; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Kri je najdragocenejše darilo, ki ga človek lahko da sočloveku in je dar življenja. Odločitev za darovanje krvi lahko reši bodisi eno bodisi več življenj. Kri je potrebna za reševanje. V nekaterih primerih pa služi za vzdrževanje življenj tistih z zdravstvenimi težavami. Darovalci, ki redno darujejo, skrbijo za stabilno preskrbo s krvjo. Staranje prebivalstva predstavlja veliko težavo, saj je zaradi tega zagotavljanje krvi oteženo, predvsem zaradi pomanjkanja krvodajalcev. Na področju transfuzijske medicine osrednjo problematiko predstavlja odklanjanje transfuzije zaradi verskega prepričanja. Ravno to je področje, ki sproža razna etična, moralna in tudi pravna vprašanja v zdravstvenih ustanovah. Zdravniki se vsakodnevno srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, kot je zavračanje transfuzije krvi iz verskih razlogov, vendar ima vsak duševno sposoben posameznik absolutno moralno in zakonsko pravico zavrniti transfuzijo. Zdravnikov osebni odnos do življenja, bolezni in zdravja je odločilnega pomena pri opravljanju njegovega strokovnega dela. Ob stiku z bolniki in posledično njihovimi problemi se pogosto sprašuje, kako bi sam odreagiral v podobnih situacijah. Zdravniki so se v preteklosti ravnali po smernicah, ki so na prvo mesto postavljali ohranitev pacientovega življenja in tako niso imeli nobenih težav zaradi etičnih dilem. V zadnjem času pa vedno bolj v ospredje prihaja pacientova pravica do samoodločbe. Spoštovanje pacientove samoodločbe je osrednje etično načelo zdravstvene oskrbe. Vsak posameznik ima pravico samostojno odločati o svojem zdravju, tudi če se nekaterim osebam te odločitve zdijo nerazumljive. Vse to so razlogi, zakaj se zdravniki pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami pri sprejemanju etičnih vrednot, čeprav so te vrednote v nasprotju z medicinsko etiko. Spoštovanje pacientove avtonomije kot tudi zakonskih pravic zahteva pridobitev informirane privolitve pred vsakim medicinskim posegom. Zadevna dokumentacija ščiti tako pravico pacienta do odločanja o lastnem zdravstvenem varstvu kot poklicno prakso zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Transfuzija, darovanje krvi, Jehovove priče, pravica do samoodločbe, ugovor vesti, strokovna napaka.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 767; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca.
Ključne besede: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1405; Prenosov: 381
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Ključne besede: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1629; Prenosov: 212
Celotno besedilo (653,23 KB)