1. Izboljšava kakovosti spletne aplikacije z učinkovitim poročanjem o napakah : diplomsko deloAlen Kahvedžić, 2023, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela smo načrtovali in izdelali spletno aplikacijo, ki služi prijavi hroščev oziroma napak s strani uporabnika, da ne bi prišlo do zamudnega in nepreglednega poročanja o hroščih prek telefonskih klicev, v živo ali po elektronski pošti. Natančneje smo opisali uporabljeno programsko opremo ter izgradnjo spletne aplikacije, ki hitro in kakovostno administraciji poroča o hroščih, prijavljenih s strani uporabnika.
Ključne besede: Spletna aplikacija, napaka, hrošč, podatkovna baza
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 432; Prenosov: 75
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Problematika sodnega izvedeništva pri ugotavljanju medicinske napake : magistrsko deloEva Vogrinec, 2023, magistrsko delo Opis: Zdravje in življenje sta nenadomestljivi dobrini in sta visoko varovani tako na ustavni kot zakonski ravni. Zdravniki v ti naši dobrini vsakodnevno posegajo pri svojem delu, zato je še toliko pomembneje, da ravnajo v skladu s skrbnostjo, ki se od njih zahteva, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da zdravnik ne ravna kot bi moral, kadar je poslabšanje zdravja pacienta posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno, vendar pacient v poseg ni privolil. Medicinske napake se dogajajo pogosto in osebe, ki so žrtve le teh, želijo zadoščanje za posledice. Zadoščanje iščejo skozi zapletene sodne postopke, kjer pa je za ugotavljanje odgovora na vprašanje, ali je do medicinske napake res prišlo, potrebna vključitev sodnega izvedenca medicinske stroke. Izvedenci medicinske stroke imajo v sodnih postopkih velik pomen, saj s svojim mnenjem vplivajo na končno odločitev sodišča. Kot strokovnjaki nudijo strokovno pomoč sodišču pri zadevah, za katera sodnik nima zadostnega znanja. Zato je še toliko pomembneje, da je izvedensko mnenje napisano strokovno neoporečno in objektivno, saj bo sodišče večinoma na podlagi mnenja izdalo odločbo, ki pa lahko ima velik vpliv na tožnika kot oškodovanca.
Ključne besede: medicinska napaka, standard skrbnosti, pravdni postopek, izvedenec, izvedenec medicinske stroke, izvedeniško mnenje, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 712; Prenosov: 164
Celotno besedilo (999,92 KB) |
3. Pravni in etični vidiki varne transfuzijske dejavnosti : magistrsko deloKatja Motaln, 2023, magistrsko delo Opis: Kri je najdragocenejše darilo, ki ga človek lahko da sočloveku in je dar življenja. Odločitev za darovanje krvi lahko reši bodisi eno bodisi več življenj. Kri je potrebna za reševanje. V nekaterih primerih pa služi za vzdrževanje življenj tistih z zdravstvenimi težavami. Darovalci, ki redno darujejo, skrbijo za stabilno preskrbo s krvjo. Staranje prebivalstva predstavlja veliko težavo, saj je zaradi tega zagotavljanje krvi oteženo, predvsem zaradi pomanjkanja krvodajalcev. Na področju transfuzijske medicine osrednjo problematiko predstavlja odklanjanje transfuzije zaradi verskega prepričanja. Ravno to je področje, ki sproža razna etična, moralna in tudi pravna vprašanja v zdravstvenih ustanovah. Zdravniki se vsakodnevno srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, kot je zavračanje transfuzije krvi iz verskih razlogov, vendar ima vsak duševno sposoben posameznik absolutno moralno in zakonsko pravico zavrniti transfuzijo. Zdravnikov osebni odnos do življenja, bolezni in zdravja je odločilnega pomena pri opravljanju njegovega strokovnega dela. Ob stiku z bolniki in posledično njihovimi problemi se pogosto sprašuje, kako bi sam odreagiral v podobnih situacijah. Zdravniki so se v preteklosti ravnali po smernicah, ki so na prvo mesto postavljali ohranitev pacientovega življenja in tako niso imeli nobenih težav zaradi etičnih dilem. V zadnjem času pa vedno bolj v ospredje prihaja pacientova pravica do samoodločbe. Spoštovanje pacientove samoodločbe je osrednje etično načelo zdravstvene oskrbe. Vsak posameznik ima pravico samostojno odločati o svojem zdravju, tudi če se nekaterim osebam te odločitve zdijo nerazumljive. Vse to so razlogi, zakaj se zdravniki pri svojem delu srečujejo s številnimi težavami pri sprejemanju etičnih vrednot, čeprav so te vrednote v nasprotju z medicinsko etiko. Spoštovanje pacientove avtonomije kot tudi zakonskih pravic zahteva pridobitev informirane privolitve pred vsakim medicinskim posegom. Zadevna dokumentacija ščiti tako pravico pacienta do odločanja o lastnem zdravstvenem varstvu kot poklicno prakso zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Transfuzija, darovanje krvi, Jehovove priče, pravica do samoodločbe, ugovor vesti, strokovna napaka.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 767; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnostiMelisa Krajnc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom.
Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost.
Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Opredelitev medicinske napake skozi sodno prakso : magistrsko deloEva Žagar, 2022, magistrsko delo Opis: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca.
Ključne besede: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1405; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisaAnja Ulaga, 2020, magistrsko delo Opis: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Ključne besede: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1148; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,80 MB) |
7. Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih : magistrsko deloMatic Kocjančič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije.
Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka.
Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Ključne besede: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1629; Prenosov: 205
Celotno besedilo (653,23 KB) |
8. Primeri malomarnega zdravljenja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Brezovnik, 2018, diplomsko delo Opis: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve.
Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke.
Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2360; Prenosov: 295
Celotno besedilo (892,67 KB) |
9. Odgovornost za dogodke pred rojstvom otrokaTjaša Tarča, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi.
Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa.
Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu.
Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Ključne besede: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1420; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,41 MB) |
10. INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIHNataša Žmavc, 2015, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Ključne besede: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1188; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,02 MB) |
