| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Napadi na pravosodne policiste
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 0

2.
Sodobni načini varnega shranjevanja gesel
Pina Gornik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo sodobne načine shranjevanja gesel. Spoznamo prednosti in slabosti posameznega načina shranjevanja in pogoste napake pri implementaciji. Predstavimo tudi najpogostejše metode napadov na gesla in spoznamo kako način sharanjevanja gesel vpliva na nivo varnosti hranjenih gesel. V praktičnem delu diplomske naloge glede na hitrost primerjamo izbrane načine shranjevanja gesel in ugotavljamo koliko časa bi trajal napad za razkritje gesla glede na različne načine shranjevanja.
Ključne besede: gesla, shranjevanje gesel, napadi na gesla
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (686,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev
Kristina Stojchevska, 2020, magistrsko delo

Opis: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2020; Ogledov: 313; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016
Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju. Metode: Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka: V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kibernetska varnost v EU
Lucija Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se tehnologija razvija z neverjetno hitrostjo, skupaj z njo pa se razvijajo tudi vedno bolj sofisticirane tehnike napadov, ki lahko, če so izvedene, ogrozijo varnost kritične infrastrukture, organizacij in posameznikov. Uporabniki hitro sprejmemo tehnologijo, ki nam olajša in izboljša vsakdanje delo in življenje, ter si ne predstavljamo, kako bi bilo življenje brez nje, zato je pomembno, da se vsi uporabniki ne glede na starost zavedamo pasti ob uporabi tehnologije. V prvem delu diplomskega projekta pojasnimo temeljne pojme, pomen kibernetske varnosti ter definiramo in predstavimo kibernetske grožnje po klasifikaciji Evropske agencija za kibernetsko varnost ENISA. Nadaljujemo z opisom usmeritev Evropske unije (EU) na področju zagotavljanja kibernetske varnosti, kjer predstavimo glavne akterje, odgovorne za kibernetsko varnost v EU, ter direktive, akte in uredbe, ki jih je EU sprejela, da bi čim bolje zagotavljala in nadzorovala področje kibernetske varnosti. Prav tako predstavimo Strategijo kibernetske varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: kibernetska varnost, Evropska unija, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 1107; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Študija primerov terorističnih napadov evropskih držav v obdobju od 2015 do 2018
Matej Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Terorizem v svetu dandanes predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih izzivov ter veliko grožnjo za vse ljudi sveta. Prav tako je s tem povezana grožnja človekovim pravicam in svoboščinam. S prehodom v 21. stoletje smo tudi v Evropi priča vedno večjemu številu terorističnih groženj in terorističnih napadov. Med letoma 2015 in 2018 je bilo v Evropi izvedenih osem večjih terorističnih napadov. Lahko bi rekli, da se je z napaodom v Parizu, novembra 2015, začel nov način izvajanja napodov terorističnih napadov islamske države. Organizirani teroristični napadi v Evropi so bili izvedeni s strani islamske države, kot nekakšni povračilni ukrepi za napade, ki so prizadele islamsko državo. Z valom beguncev od leta 2015 naprej, pa je bil namen napadov tudi propraganda in širitev islamske države. Največkrat napadena država je bila Francija s tremi napadi, sledi ji Velika Britanija z dvama napadoma, ter Nemčija, Belgija in Španija s po enim napadom. Žrtve napadov so bili civilisti. Krivci za napade so bili moški, v večini pripadniki islamske vere, ki želijo širiti islam v Evropi. Napadi so povrzočili spremembe v boju proti terorizmu. Evropska unija in urad Evropol povečujejo nadzore nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter priprečevanjanjem nezakonite prodaje orožja. Države Evropske unije pa si s pomočjo izmenjave podatkov in skupnim delovanjem želijo napade preprečiti že v fazi priprave in načrtovanja. Z zavedanjem in visoko stopnjo nadzora jim to tudi uspeva, kar dokazujejo letni rezultati padanja trenda napadov in preprečitve le-teh, predstavljeni v letnem poročilu Evropola.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, teroristi, teroristični napadi, Evropska unija, ISIS
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 375; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (578,03 KB)

8.
Pregled najbolj razširjenih groženj za uporabnike spleta
Ana Hlebec, 2019, diplomsko delo

Opis: Splet je že dolgo del našega vsakdana, saj ga uporabljamo doma, v prostem času, z njim se srečujemo tudi pri študiju, pri delu … Z razširjenostjo uporabe se posledično veča tudi tveganje, da bomo med uporabo naleteli na grožnje. Tega pa se kot uporabniki spleta velikokrat premalo zavedamo, zato sta pomembna ozaveščanje in dodatna pazljivost, če nočemo postati žrtev kibernetskih napadalcev. Prav zagotovo je bil vsak aktiven uporabnik spleta že kdaj žrtev kibernetskih napadov. Pod to štejemo tako napade, ki so tehnične narave, kot tudi razne goljufije in prevare. V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled najpogostejših groženj, ki jim lahko nasedemo kot uporabniki spleta. Podrobneje smo opisali socialni inženiring, »phishing«, škodljive zlonamerne programske kode, krajo identitete, prevare pri spletnem nakupovanju, nezaželeno elektronsko pošto, sovražni govor in otroško pornografijo. Pri vseh navedenih grožnjah smo dodali še aktualne primere, ki so nedavno ogrožali tako slovenske uporabnike spleta kot tudi širšo svetovno populacijo. Ker pa vse kibernetske grožnje niso nujno kazniva dejanja, smo dodali tudi pravni okvir slovenske zakonodaje. Tako lahko med pregledom groženj razberemo tudi to, v katerih primerih so dejanja po slovenskem pravnem sistemu nezakonita in po katerih označena samo kot sporna. Ker si vsakdo zagotovo želi zagotoviti brezskrbno brskanje po spletu, smo ob koncu poglavij navedli tudi nasvete, kako se zavarovati pred spletnimi grožnjami. Nasveti vključujejo tako tehnične pripomočke oziroma orodja, s katerimi se lahko zaščitimo pri uporabi spleta, kot tudi priporočeno vedenje uporabnikov. Prav tako pa se moramo zavedati pomembnosti prijav napadov, če že postanemo žrtev napadalcev, saj z ozaveščanjem preprečujemo širjenje groženj in zmanjšujemo tveganje za druge uporabnike spleta.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetske grožnje, uporabniki spleta, spletna goljufija, tehnični napadi
Objavljeno: 31.07.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Terorizem kot grožnja turistični dejavnosti
Helena Urdih, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes je vse več govora o terorizmu kot globalni grožnji, ki vzbuja preplah med ljudmi, poleg tega pa terja veliko žrtev in za sabo pušča veliko odprtih vprašanj. Pojav terorizma poznamo že več kot tisoč let, poznamo ga v več oblikah, njegovi cilji so pa v največji meri povezani z religijo in politiko. Terorizem ločujemo med drugim na klasični in moderni, ki se razlikujeta po stopnji nasilnosti in globalnosti. Mejnik med modernim in klasičnim terorizmom je postavil teroristični napad na newyorška dvojčka leta 2001. Terorizem delimo lahko še glede na cilje terorističnih organizacij, glede na obliko pojavljanja ali pa na konvencionalne in nekonvencionalne oblike. Eden glavnih ciljev terorističnih napadov je (medijska) prepoznavnost, ki pa jo teroristi najlažje dosežejo z napadi na turistično privlačnih točkah. Turizem danes predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v mnogih državah. Kljub svoji pomembnosti na področju gospodarstva pa je turizem še kako ranljiva panoga – turizem je pogojen med drugim tudi z varnostjo držav, območij, krajev. Priljubljene turistične destinacije so vse bolj obljudene, ravno zato pa postajajo vse pogostejša tarča teroristov. Diplomsko delo se ukvarja s pregledom terorističnih napadov na priljubljenih turističnih območjih ter s podrobnejšo analizo omenjenih napadov.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, turizem, teroristične grožnje, teroristični napadi
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 555; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Značilnosti storilcev terorističnih napadov v Evropi
Vivian Uhl, 2018, diplomsko delo

Opis: Evropa je v zadnjih letih tarča terorističnih napadov, ki jih izvedejo mladi moški, pripadniki teroristične skupine Islamska država. Kateri so tisti dejavniki in značilnosti posameznika, ki ga privedejo do izvršitve terorističnega dejanja, je v diplomskem delu analizirano s pomočjo primerjave opisov 10 storilcev najodmevnejših terorističnih napadov v Evropi. Kaj sploh je terorizem in kaj želijo storilci terorističnih dejanj doseči po procesu radikalizacije, ki jih vodi v pridružitev teroristični skupini, je pojasnjeno na začetku diplomskega dela. Proces radikalizacije poteka zelo različno, včasih se osebe radikalizirajo v zelo kratkem času, drugi primeri radikaliziranih ekstremistov nakazujejo na dolgotrajen proces. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo radikaliziranje, je predvsem motivacija. Opisani so različni motivacijski dejavniki, ki spodbujajo željo po ekstremizmu in večajo sovraštvo. Na željo po maščevanju posameznikov imajo velik vpliv tudi dejavniki ozadja, predvsem diskriminacija in občutek odtujenosti. Kako izrabijo te šibke točke mladih moških v teroristični skupini ISIS, je predstavljeno v delu, kjer smo se dotaknili začetkov nastanka teroristične skupine, razloženo je, kaj sploh je teroristična skupina Islamska država in kakšne vrste napadov izvaja skupina v Evropi. Organizacija Islamska država z leti pridobiva vedno večjo moč, kar smo zasledili pri vedno večji in hitrejši radikalizaciji mladih moških, ki v nekaterih primerih poteka kar preko spleta in smo jo jih opazili pri analiziranju in opisovanju naših izbranih napadalcev. Strokovnjaki še danes niso razvili enotne definicije terorizma in opisa terorista, kar zmanjšuje možnosti za preprečitev terorističnega dejanja. Na podlagi razlage zgodovine profiliranja in pomembnih značilnosti, ki so potrebne za analiziranje teroristov, smo ugotovili, da je osebe, ki so možni teroristi, težko prepoznati, saj ne izstopajo v množici ljudi. S pomočjo opisov napadalcev, ki so že izvedli teroristični napad, se nadaljuje iskanje tiste prave definicije, ki bo definirala terorista. V zaključku diplomskega dela smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih dobili s primerjavo glavnih karakteristik napadalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropa, teroristični napadi, značilnosti, napadalci, Islamska država
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 463; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (533,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici