| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (604,56 KB)

2.
Učenci z epilepsijo v osnovni šoli : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2021, magistrsko delo

Opis: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Ključne besede: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

3.
Viri obveščanja pri napovedi kibernetskega napada : magistrsko delo
Dalibor Vukovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Z digitalizacijo družbenega življenja naraščata obseg in dovršenost kibernetskih napadov. V razvoju varnostnih strategij sodelujejo številni deležniki, ki izdelujejo varnostno tehnično opremo in spodbujajo varnostne prakse med upravljalci podatkov. Manjši obseg prizadevanj se pojavlja na področju ozaveščanja končnih uporabnikov oz. zadevnih posameznikov, katerih podatki so v kibernetskih napadih kompromitirani. Med slovenskimi spletnimi uporabniki smo izvedli anketno raziskavo, s katero predstavljamo informiranost in obveščenost glede virov obveščanja o kibernetskih napadih.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetski napadi, nepooblaščeni dostop, zloraba podatkov, viri obveščanja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Fizični vpliv na obnovitev podatkov z odprtokodnimi forenzičnimi orodji : diplomsko delo
Nika Jeršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomnilniški mediji so postali eden izmed najpomembnejših virov dokazov v sodnih postopkih. Pri kibernetskih zločinih pogosto vsebujejo najpomembnejše dokaze. Glavni namen diplomskega dela je bil spoznati potek forenzične preiskave in postopek obnovitve podatkov, ki se nahajajo na pomnilniških medijih. V sklopu zaključnega dela smo izvedli eksperiment, kjer smo pomnilniške medije izpostavili trem različnim okoljem, ki lahko potencialno vplivajo na podatke. Forenzične slike smo pregledali z odprtokodnima forenzičnima orodjema, s katerima smo tudi naredili analizo. Ugotovili smo, da magnetno polje in toplota ne vplivata na podatke. Odpiranje trdega diska je v večji meri uničilo podatke, na USB ključku pa ni bilo sprememb. Sklepamo, da bi poškodovani pomnilniški mediji lahko vplivali na potek sodnega postopka.
Ključne besede: forenzika, preiskava, fizični napadi, pomnilniški mediji
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

5.
Vikingi na Iberskem polotoku
Sandra Feher, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vikingi na Iberskem polotoku opisuje začetek vikinške dobe, politično dogajanje na Iberskem polotoku od razpada vizigotskega kraljestva v 8. stoletju do razpada cordobskega kalifata v 11. stoletju ter vikinške napade na ozemlju današnje Španije in Portugalske od 8. do 11. stoletja. Tarča prvih napadov je zaradi relativne bližine in politične nestabilnosti bila Anglija; prvoten cilj je bil kopičenje vojnega plena. Sčasoma so v Angliji začeli tudi prezimovati ter iskati nova neosvojena ozemlja. Eno od teh je bil tudi Iberski polotok, ki je bil takrat sestavljen iz dveh državnih tvorb: umajadske province al-Andaluz in Asturskega kraljestva. Al-Andaluz je leta 756 pod Abd al-Rahmanom postal neodvisna politična tvorba; neodvisnost od Bagdada pa je dodatno potrdil še Abd al-Rahman III., ki je leta 928 postal prvi kalif al-Andaluza. Vikingi so ozemlje današnje Španije in Portugalske napadli štirikrat, prvič leta 844. Ti napadi niso bili tako uspešni kot njihovi prejšnji napadi na angleške obale, čeprav jih prebivalci Iberskega polotoka niso pričakovali. Obale Asturije in al-Andaluza so napadli tudi leta 859, ko naj bi vojsko vodila legendarni Bjorn Ironside in Hastein, in leta 964, ko sta bili glavni tarči napadov Santiago de Compostela in Cordoba. Četrti napad je potekal med leti 968 in 971, ko je vikinški vojski poveljeval kralj Gundered, vendar so bili ponovno pregnani. Posamezni vikinški napadi so se pojavljali tudi v 11. stoletju, vendar niso bili tako obsežni kot v prejšnjih stoletjih.
Ključne besede: Vikingi, Iberski polotok, al-Andaluz, Cordoba, vikinški napadi
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Napadi na pravosodne policiste : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 0

7.
Sodobni načini varnega shranjevanja gesel : diplomsko delo
Pina Gornik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo sodobne načine shranjevanja gesel. Spoznamo prednosti in slabosti posameznega načina shranjevanja in pogoste napake pri implementaciji. Predstavimo tudi najpogostejše metode napadov na gesla in spoznamo kako način sharanjevanja gesel vpliva na nivo varnosti hranjenih gesel. V praktičnem delu diplomske naloge glede na hitrost primerjamo izbrane načine shranjevanja gesel in ugotavljamo koliko časa bi trajal napad za razkritje gesla glede na različne načine shranjevanja.
Ključne besede: gesla, shranjevanje gesel, napadi na gesla
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 344; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (686,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev : magistrsko delo
Kristina Stojchevska, 2020, magistrsko delo

Opis: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.06.2020; Ogledov: 525; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 378; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016
Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju. Metode: Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka: V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 446; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici