| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Nanotehnologija in svet prihodnosti : diplomsko delo
Dino Šegula, 2010, diplomsko delo

Opis: Živimo v nemirnih in nestabilnih časih. Vse je v krizi, podjetja, gospodarstva in države sveta. Ampak ena stvar ostaja — tehnologija. Tehnologija se razvija hitreje kot kdajkoli prej, zaradi česar počasi že stopamo v dobo nanotehnologije. Presenetljivo, nanotehnologija namreč postaja vse pomembnejši faktor v našem življenju, čeprav se tega niti ne zavedamo. In ta tehnologija ima lastnost, ki lahko spremeni naša življenja za vedno. V diplomskem delu bomo zato predstavili obstoječa in bodoča področja aplikacije nanotehnologije. Poleg tega bomo predstavili ideje in rešitve, ki bodo s pomočjo nove tehnologije vodile do izdelave novih izdelkov — nanoizdelkov. Ti izdelki pa nam bodo olajšali življenja na praktično vsakem področju. Eno izmed mnogih področij, ki bo koristilo te prednosti, je logistika, ki bi lahko naredila velik korak naprej, predvsem na področju hitrosti in kakovosti transporta. Vse pa je bolj ali manj odvisno od podjetij oziroma bolje rečeno managementa tehnologij, ki bo glavni nosilec razvoja. Podjetja namreč želijo pridobivati nova znanja, ki povečujejo njihovo konkurenčno prednost in delež na trgu. S to tehnologijo pa bodo to tudi zagotovo dosegla.
Ključne besede: nanotehnologija, logistika, nanoizdelki, management tehnologij
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 2554; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
RAZVOJ NAPAJALNEGA MODULA ZA PIEZOELEKTRIČNO PRIJEMALO
Sandi Vitanc, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Tehnologija je vse pomembnejši dejavnik današnjega časa. Tehnološki napredki vse hitreje stremijo k izdelovanju majhnih oziroma nano-objektov. Diplomska naloga vsebije načrtovanje, izdelavo in prikaz modula za napajanje piezoelektričnega prijemala. Diplomsko delo zajema celoten proces izdelave modula, vključno z vsemi fazami razvoja ter testiranjem prijemal.
Ključne besede: MEMS, nanotehnologija, piezoelektrično prijemalo, bimorf
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1057; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
NANOTEHNOLOGIJA V GRADBENIŠTVU - NANOGRADNJA
Darko Kranjc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nanotehnologijo v gradbeništvu, s poudarkom na nanogradnji. V prvem delu je pregled, kje in na kakšen način se nanotehnologija v gradbeništvu uporablja že danes, v drugem delu, pa je podrobno obravnavan in prikazan koncept nanogradnje, ki bi lahko dobil aplikativno obliko v roku dvajsetih let. Osnovna surovina za grajenje bo ogljik, ki ga bodo nanoroboti zajeli iz ozračja, kot molekule CO2, nato pa bodo iz molekul izločili ogljik, kisik pa spustili nazaj v ozračje. Sam proces nanogradnje bo popolnoma avtomatiziran, stroške gradnje pa naj bi znižal na minimum.
Ključne besede: gradbeništvo, nanotehnologija, n2m koncept, nanogradnja
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1979; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
7.
Razvoj votlih nanosfer za uporabo v okoljevarstvu
Marijana Lakić, 2012, magistrsko delo

Opis: Votle magnetne nanosfere imajo velik potencial v okoljevarstvu v senzorskih aplikacijah za določevanje prisotnosti onesnaževal in kot adsorpcijska sredstva za čiščenje težkih kovin iz voda. Njihova prednost pred nemagnetnimi nanodelci je v tem, da jih po uporabi lahko z zunanjim magnetnim poljem odstranjujemo in regeneriramo. Votle magnetne nanosfere so bile pripravljene z metodo oplaščanjapredhodno pripravljenih trdnihjederna osnovi SiO2 nanodelcev, z ovojnico iz magnetnih nanodelcev oz. magnetno fazo. Disolucijo jeder SiO2 ter s tem nastanek votlih nanosfer smo dosegli s pomočjo kombinacije dveh pufrov pri pH vrednosti 3. Uspešnost sinteze nanodelcev ter magnetnih votlih sfer smo okarakterizirali s pomočjo metod rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), z metodo analize specifične površine (BET), magnetizacijo z vibrirajočim vzorcem (VSM), infrardečo spektroskopijo s Fourier-jevo transformacijo (FTIR) ter vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM).
Ključne besede: nanotehnologija, magnetizem, železovi oksidi, votle magnetne nanosfere
Objavljeno: 05.09.2012; Ogledov: 1561; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

8.
IMOBILIZACIJA LIPAZE NA MAGHEMITNE NANODELCE, MODIFICIRANE Z AMINOSILANOM
Matej Žarn, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je sinteza maghemitnih nanodelcev, prevlečenih z aminosilanom, ter imobilizacija encima lipaze na pripravljen nosilec. Maghemitne nanodelce smo pripravili z obarjalno reakcijo ali koprecipitacijo železovih II in železovih III ionov s 25 % amonijakom in jih prevlekli s funkcionalno plastjo silike, nato pa še s plastjo aminosilana. Optimirali smo pogoje za dosego najvišje učinkovitosti imobilizacije ter preostale aktivnosti imobiliziranega encima, kot so: koncentracija encima, vrsta mrežnega povezovalca, čas imobilizacije ter koncentracija mrežnega povezovalca glutaraldehida. Proučevali smo stabilnost imobiliziranega encima, vpliv časa in temperature izpostavitve na ohranitev aktivnosti imobiliziranega ter prostega encima. Najvišjo učinkovitost imobilizacije smo dosegli po aktivaciji magnetnih nanodelcev z 1 % glutaraldehidom (GA), s koncentracijo encima 7,5 µL/mL ter časom imobilizacije 24 ur pri hitrosti stresanja 410 rpm. Kljub visoki učinkovitosti imobilizacije smo v večini primerov dobili zelo nizke ohranjene aktivnosti imobiliziranega encima, imobiliziran encim pa je pokazal boljšo stabilnost pri povišani temperaturi v primerjavi s prostim encimom.
Ključne besede: nanotehnologija, imobilizacija encima, lipaza, aminosilanski maghemitni nanodelci, aktivnost encima, učinkovitost imobilizacije.
Objavljeno: 23.12.2014; Ogledov: 805; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
IMOBILIZACIJA KOMERCIALNEGA ENCIMSKEGA PREPARATA DENILITE II S
Anja Slavič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila uspešna imobilizacija komercialnega encimskega preparata DENILITE II S na hitozanske maghemitne nanodelce in primerjava aktivnosti imobiliziranega encima s prostim encimom. Sintetizirali smo hitozanske maghemitne nanodelce po metodi kovalentne vezave in nanje imobilizirali encim. Za aktivacijo funkcionalnih skupin nosilca smo uporabili mrežna povezovalca glutaraldehid (GA) in pentaetilen heksamin (PEHA). Z različnimi koncentracijami mrežnega povezovalca smo aktivirali funkcionalne skupine nosilca ter iskali optimalno učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima. Zanimala nas je tudi stabilnost encima, kako vplivata čas in temperatura izpostavitve na ohranitev preostale aktivnosti imobiliziranega encima. Imobilizirani encim ima prednost pred prostim encimom, saj se lahko večkrat uporabi, zato smo preverili, kako vpliva večkratna uporaba na ohranitev preostale aktivnosti imobiliziranega encima. Najvišjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima na hitozanske maghemitne nanodelce smo dosegli pri dodatku mrežnega povezovalca GA (3 %) in koncentraciji encima 0,05 g/mL. Encim, imobiliziran na hitozanske maghemitne nanodelce pri optimalnih pogojih, smo izpostavili za določen čas različnim temperaturam in opazili, da se preostala aktivnost ne ohrani. Proučevali smo tudi vpliv večkratne uporabe imobiliziranega encima na preostalo aktivnost. Imobiliziran encim smo večkrat ponovno uporabili in ugotovili, da aktivnost encima z naraščanjem števila ciklov upada.
Ključne besede: nanotehnologija, nanomateriali, hitozanski maghemitni nanodelci, imobilizacija encima, encim lakaza, aktivnost encima.
Objavljeno: 09.09.2014; Ogledov: 892; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Sinteza maghemita (γ-Fe2O3) iz piridinskega kompleksa Fe(C5H5N)4Cl2
Maja Smiljan, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je sintetizirati nanodelce maghemita iz piridinskega kompleksa Fe(C5H5N)4Cl2. Sinteza poteka v dveh stopnjah in sicer priprava piridinskega kompleksa, nato pa hidroliza in oksidacija te rumene soli do γ-železovega oksida ter naknadna dehidracija do maghemita. Uporabljene so različne tehnike hidrolize, oksidacije in dehidracije, ob spreminjanju fizikalnih pogojev. Postopno in sistematično želimo ugotoviti od katerih parametrov (katerih vmesnih stopenj) je odvisna uspešnost sinteze – kakšni so optimalni pogoji za nastanek nanodelcev maghemita in rast njegovih kristalov.
Ključne besede: maghemit, železovi oksidi, železovi hidroksidi, magnetne tekočine, piridin, nanodelci, nanotehnologija, rentgenska praškovna difrakcija, elektronska mikroskopija
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 997; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici