| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v Mariboru
Martina Viltužnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija zlatih in drugih kovinskih nanodelcev
Rebeka Rudolf, Bernd Friedrich, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: metalurgija, zlitine, zlato, nanotehnologija
Objavljeno: 17.04.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (310,60 KB)

3.
Sinteza votlih sferičnih magnetnih struktur
Marijana Lakić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Rak je eden izmed najpogostejših razlogov smrti sodobnega človeka. Zato so raziskave na področju izboljšav protirakastih zdravilnih učinkovin in novih metod zdravljenja te bolezni, med njimi tudi raziskave na osnovi nanotehnoloških dognanj, v porastu. Nanomedicina, eno izmed področjih nanotehnologije, hitro raste zahvaljujoč razvoju nanomaterialov ali nano orodij, ki jih lahko uporabimo v namene zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezenskih stanj ter tkivnega inženirstva. Med temi področji pridobiva tarčna dostava zdravilnih učinkovin na osnovi znanj nanotehnologije in nanomedicine vedno večje zanimanje, saj takšna dostava zdravilnih učinkovin poveča njihovo koncentracijo v tarčnem delu telesa, medtem ko njeno relativno koncentracijo zmanjša v ostalih delih telesa. S tem se izboljša učinkovitost zdravilne učinkovine obenem pa se zmanjšajo njeni stranski učinki. Z raziskavami na tem področju lahko znanstvena stroka bistveno vpliva na število preživelih pacientov, med njimi tudi tistih, obolelih za rakom. V doktorski disertaciji je prikazana priprava tarčnega sistema za dostavo zdravilnih učinkovin na osnovi votlih sferičnih magnetnih struktur ali votlih magnetnih sfer, ki imajo poleg nanomedicine potencial uporabe še na področju senzorike. Pri tem smo kot osnovo za pripravo tarčnega sistema uporabili mezoporozne delce silicijevega dioksida (SiO2), ki smo jih sintetizirali s pomočjo sol-gel procesa oz. hidrolize in kondenzacije prekurzorja tetraetoksisilana (TEOS) v alkoholnem bazičnem mediju ob prisotnosti površinsko aktivnega sredstva, okoli katerega se je formirala porozna struktura delcev. Pri tem smo spreminjali razne reakcijske parametre in opazovali njihov vpliv na morfološke lastnosti SiO2 delcev, ki smo jih v nadaljevanju oplaščili s pomočjo soobarjanja železovih sulfatnih soli, ki so na površini nosilnih mezoporoznih delcev oksidirale do superparamagnetne maghemitne ovojnice. Proces nastanka votle strukture je potekal simultano s procesom obarjanja železovih soli na površini mezoporoznih SiO2 delcev pri sobni temperaturi z uporabo fosfatnih pufrov. Votle sfere smo tako uspeli pridobiti na okolju prijaznejši in cenovno ugodnejši način, brez uporabe visoko temperaturnih procesov kalcinacije ali okolju spornih topil. Ta postopek smo tudi patentirali. Kemoterapevtska zdravilna učinkovina, ki smo jo uspešno vgradili v takšne votle sfere je doxorubicin (DOX), ki se uporablja pri zdravljenju raznih obolenj, kot so npr. akutna limfoblastična levkemija, rak dojk in jajčnikov, kolorektalni rak ali rak debelega črevesja, rak ledvic, rak jeter, rak glave in vratu, itd. Votle magnetne sferične strukture z vgrajeno zdravilno učinkovino DOX smo uspešno površinsko modificirali z encimom ter ves sistem imobilizirali v biokompatibilni polimerni hidrogel na osnovi vodotopnega polivinil alkohola. Sistem smo okarakterizirali ter podali oceno o primernosti uporabe tega sistema za tarčno dostavo zdravilne učinkovine.
Ključne besede: nanotehnologija, nanomedicina, votle sfere, mezoporozni delci silicijevega dioksida, doksorubicin, tarčna dostava zdravilnih učinkovin
Objavljeno: 17.01.2020; Ogledov: 686; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

4.
Uredba REACH in nanomateriali
Žiga Kopitar, 2017, diplomsko delo

Opis: Institucijam Evropske unije je uspel velik korak naprej s sprejemom in uveljavitvijo izredno ambiciozno zastavljenega zakonodajnega projekta na področju prava EU, gledano iz perspektive njegove kompleksnosti in pa zaradi pojavljajočega konflikta med ekonomskimi interesi na eni in težnjo po zaščiti okolja na drugi strani , govora je o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta ES o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, poznani tudi pod kratico REACH. Medtem, ko se je skušalo zapolniti podatkovno vrzel glede znanja o lastnostih in uporabah vseh kemikalij na notranjem trgu ter hkrati izboljšati nadzor nad njimi, razen snovi, izrecno izvzetih izpod učinkovanja uredbe, je velik preboj na trgu uspel nanotehnologiji kot vedi, temelječi na izrabi posebnih lastnostih nanodelcev , kar je evropske snovalce prava in s tem tudi samo uredbo v smislu njene uspešnosti in učinkovitosti postavilo na veliko preizkušnjo. V času priprave uredbe je bila namreč problematika nanomaterialov še v povojih, zato je uredba po mojem mnenju na tem področju podnormirana. Ker je z ozirom na to, da se proizvodnja nanomaterialov v industriji iz leta v leto veča, potreba po določeni ureditvi nanomaterialov vedno večja, avtor v tem diplomskem delu raziskuje in premleva predvsem iniciative akademikov, avtorjev člankov, ki imajo v tem trenutku pobudo, ki opozarjajo na različne načine in možnosti urejanja najbolj perečih vprašanj s področja nanomaterialov. Diplomsko delo najprej sistematično predstavi pravne podlage ureditve nanomaterialov znotraj Evropske unije. Nato se osredotoči na pravno ureditev kemikalij, s poudarkom na obstoječi ureditvi nanomaterialov in njenih v oči bodečih težavah in pomanjkljivostih. Na koncu je podan sklep, ali je uredba v trenutni verziji vsaj do določene mere primerna in učinkovita in kako na najboljši možen način izboljšati njeno učinkovitost skozi prizmo nanomaterialov.
Ključne besede: REACH, notranji trg, nanotehnologija, nanomaterial, kemikalije
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 617; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Vplivi in tveganja nanotehnologij in nanomaterialov na okolje in zdravje ljudi
Aljoša Košak, Marijana Lakić, Aleksandra Lobnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Razvoj nanomaterialov in njihova uporaba v tekstilstvu sta velika priložnost za izdelavo novih izdelkov z različnimi funkcionalnimi in tehnološkimi lastnostmi, vendar razvoj poleg priložnosti pomeni tveganja za okolje in zdravje ljudi v obliki nanoonesnaževanja ter toksičnih vplivov na žive organizme. V prispevku so obravnavani okoljski vplivi in zdravstvena tveganja nanomaterialov, ki se najpogosteje uporabljajo v tekstilstvu, kot npr. nanodelci srebra ($Ag$), silicijevega dioksida ($SiO_2$), titanovega dioksida ($TiO_2$), cinkovega oksida ($ZnO$), aluminijevega oksida ($Al_2O_3$), aktivnega oglja, nanoglina in ogljikove nanocevke (CNT).
Ključne besede: nanotehnologija, nanomateriali, življenjski cikel izdelka, nanodelci srebra, nanodelci silicijevega dioksida, nanodelci titanovega dioksida, nanodelci cinkovega oksida, nanodelci aluminijevega oksida, nanoglina, ogljikove nanocevke, toksičnost
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (513,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Funkcionalizacija tekstilij z nano $TiO_2$ in $SiO_2$ prevlekami
Nika Veronovski, Silvo Hribernik, Majda Sfiligoj-Smole, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Funkcionalizacija različnih materialov z uporabo prevlek iz nanodelcev je v zadnjem času predmet mnogih raziskav, vendar pa to tehnologijo na tekstilnem področju uporabljajo le v omejenem obsegu, in to kljub njenemu velikemu potencialu. Članek zajema pregled raziskav s področja nanoprevlek vlaken z delci titanovega in silicijevega dioksida, treba pa je poudariti, da so prevleke iz drugih anorganskih nanodelcev na vlaknih prav tako pomembne, saj z njimi dosegamo nove funkcionalne lastnosti tekstilij.
Ključne besede: nanotehnologija, nanoprevleke, $TiO_2$, nanodelci, $SiO_2$, $SiO_2$ nanodelci
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 443; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (414,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razširjenost uporabe ključnih spodbujevalnih tehnologij v slovenskih proizvodnih podjetjih
Rok Peteršič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene in opisane ključne spodbujevalne tehnologije ter njihov pomen. Opisana je tudi njihova uporaba v različnih panogah in sektorjih ter njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva držav EU. Prikazana je tudi razširjenost ključnih spodbujevalnih tehnologij v slovenskih proizvodnih podjetjih. Raziskava je bila izvedena s anketno raziskavo na podlagi elektronskega vprašalnika.
Ključne besede: ključne spodbujevalne tehnologije, anketna raziskava, fotonika, napredni materiali, biotehnologija, mikro- in nanoelektronika, nanotehnologija, napredne izdelovalne tehnologije
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Uvod v nanomateriale za uporabo v tekstilijah
Aleksandra Lobnik, Marijana Lakić, Aljoša Košak, Matejka Turel, Špela Korent Urek, Andreja Gutmaher, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Ko se velikost materialov zmanjša v eni ali več dimenzijah, se njihove fizikalne in kemijske lastnosti bistveno spreminjajo zaradi naraščanja razmerja med površino in volumnom. V tekstilni industriji se uporabljajo tako nanodelci kot nanostrukturni materiali, nanokompoziti in nanovlakna. Uporabljajo se predvsem kot funkcionalne tekstilije, ki imajo specifične lastnosti. V prispevku so obravnavani nanomateriali, ki imajo antistatično, antimikrobno, samočistilno in ojačitveno funkcijo. V nadaljnjih prispevkih bodo predstavljeni nanomateriali za razvoj hidrofobnih, UV-zaščitnih in ognjevarnih tekstilij. Posebno področje so pametne tekstilije z integriranimi nanosenzorji ali tekstilije z nadzorovanim sproščanjem aktivnih komponent, zdravil ali dišav. Zadnji prispevek bo v posebnem poglavju obravnaval učinke in tveganja nanotehnologij/nanomaterialov za okolje in zdravje.
Ključne besede: nanoznanost, nanotehnologija, nanomateriali, antistatične tekstilije, ojačene tekstilije, protibakterijske tekstilije, samočistilne tekstilije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1149; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (191,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
IMOBILIZACIJA LIPAZE NA MAGHEMITNE NANODELCE, MODIFICIRANE Z AMINOSILANOM
Matej Žarn, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je sinteza maghemitnih nanodelcev, prevlečenih z aminosilanom, ter imobilizacija encima lipaze na pripravljen nosilec. Maghemitne nanodelce smo pripravili z obarjalno reakcijo ali koprecipitacijo železovih II in železovih III ionov s 25 % amonijakom in jih prevlekli s funkcionalno plastjo silike, nato pa še s plastjo aminosilana. Optimirali smo pogoje za dosego najvišje učinkovitosti imobilizacije ter preostale aktivnosti imobiliziranega encima, kot so: koncentracija encima, vrsta mrežnega povezovalca, čas imobilizacije ter koncentracija mrežnega povezovalca glutaraldehida. Proučevali smo stabilnost imobiliziranega encima, vpliv časa in temperature izpostavitve na ohranitev aktivnosti imobiliziranega ter prostega encima. Najvišjo učinkovitost imobilizacije smo dosegli po aktivaciji magnetnih nanodelcev z 1 % glutaraldehidom (GA), s koncentracijo encima 7,5 µL/mL ter časom imobilizacije 24 ur pri hitrosti stresanja 410 rpm. Kljub visoki učinkovitosti imobilizacije smo v večini primerov dobili zelo nizke ohranjene aktivnosti imobiliziranega encima, imobiliziran encim pa je pokazal boljšo stabilnost pri povišani temperaturi v primerjavi s prostim encimom.
Ključne besede: nanotehnologija, imobilizacija encima, lipaza, aminosilanski maghemitni nanodelci, aktivnost encima, učinkovitost imobilizacije.
Objavljeno: 23.12.2014; Ogledov: 1244; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici