| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izolacija celuloznih nanokristalov z uporabo različnih kislin
Nuša Kutnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Celuloza, ki je glavni gradnik celičnih sten v rastlinah, zaradi svoje biorazgradljivosti in obnovljivosti vedno bolj pridobiva pozornost na novih področjih uporabe kot je nanotehnologija. Znanstveniki s pomočjo kislinske hidrolize pridobivajo celulozne nanokristale, ki s svojimi edinstvenimi lastnostmi predstavljajo odličen material za utrjevanje kompozitov, prav tako pa imajo potencial v drugih področjih uporabe. Cilj te diplomske naloge je bil pridobitev celuloznih nanokristalov z uporabo žveplove (VI), fosforne (V), ter klorovodikove kisline. Kot vir celuloze sem uporabila odpadni bombaž iz predilnice Litija. Optimizirala sem pogoje hidrolize pri različnih kislinah ter analizirala dobljene nanokristale.
Ključne besede: celuloza, nanoceluloza, nanokristali, kislinska hidroliza
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA INDIJEVIH IN GALIJEVIH SULFIDOV
Anja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: Sonokemija je definirana kot področje kemije, kjer kemijske reakcije potekajo pod vplivom ultrazvoka, zaradi zvočne energije. Ultrazvok je s povezanimi pojavi znan že več kot eno stoletje, njegova uporaba pa dosega še večji razcvet v današnjih časih. Danes se veliko znanstvenikov ukvarja s tem področjem raziskovanja saj je dokaj inovativna stvar za stimulacijo kemijskih reakcij. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanokristalov indijevih in galijevih sulfidov s sonokemijsko metodo. Namen raziskave je bil sintetizirati nanodelce s spreminjanjem vrste topila za indij in galij in s spreminjanjem množinskega razmerja med virom indija in virom galija. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot uporabna, saj smo kot produkt dobili nanokristalinične materiale. Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo VibraCell. Dobljene produkte smo karakterizirali z rentgentsko praškovno difrakcijo (XRD), karakterizirali pa smo jih tudi z termičnogravimetrično analizo (TGA) . Za doseg optimalnih pogojev, smo spreminjali različne parametre, npr. vir galija, vir indija, vir žvepla, topilo, atmosfero in čas obsevanja.
Ključne besede: sonokemija, nanokristali, indijevi in galijevi sulfidi, rentgentska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1505; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici