Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Ključne besede: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V zaključnem delu se obravnava uporaba brezpilotnih zrakoplovov (tako imenovanih dronov) pri tehničnem varovanju premoženja, pri čemer je poudarek na oceni njihove uporabnosti in skladnosti z zakonodajo v Republiki Sloveniji. Delo se loteva pomislekov javnosti glede zasebnosti in analizira, ali so strahovi pri uporabi dronov za tehnično varovanje upravičeni. Predstavljeni so argumenti, ki podpirajo tezo, da so droni stroškovno učinkovitejši in varnejši od tradicionalnih metod varovanja, ob upoštevanju veljavnih zakonskih predpisov, ustreznega usposabljanja operaterjev in spoštovanja pravil varovanja podatkov in zasebnosti. V osrednjem delu so analizirana pravna vprašanja glede obdelave osebnih podatkov in varstva zasebnosti pri uporabi dronov v Sloveniji. Predstavljeni so tudi tehnični vidiki sistemov brezpilotnih zrakoplovov in različne senzorske tehnike, nameščene nanje. Raziskava si prizadeva ovrednotiti učinkovitost dronov pri zagotavljanju varnosti, analizirati njihove prednosti in slabosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami varovanja, obravnavati finančno plat uporabe ter oceniti njihovo uporabnost pri prepoznavanju varnostnih groženj. Cilj zaključnega dela je prispevati k razumevanju izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba dronov v varnostni industriji. Poudarjena je potreba po celoviti analizi različnih vidikov uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kar vključuje tehnične, pravne, finančne in družbene vidike. Razumevanje teh izzivov je ključnega pomena za učinkovito integracijo dronov v sistem tehničnega varovanja. Delo poudarja, da je ob ustreznem upoštevanju zakonodaje in predpisov glede uporabe dronov strah pri uporabi le-teh za tehnično varovanje neupravičen.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplovi, tehnično varovanje, premoženje, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V diplomskem delu je analiziran problem preiskovanja pomorov čebel, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, podnebne spremembe in neustrezne kmetijske prakse. Čebele igrajo ključno vlogo v ekosistemu, njihovo odmiranje pa predstavlja velik okoljski in gospodarski izziv. Raziskava je zajemala analizo zakonodaje, statističnih podatkov in intervjujev s strokovnjaki, pri čemer so bile identificirane pomanjkljivosti v preiskovalnih postopkih in usklajevanju med institucijami. Rezultati kažejo na potrebo po izboljšanju usposabljanja policistov, prilagoditvi zakonodaje in okrepitvi preventivnih ukrepov. Kot ključna rešitev se predlaga interdisciplinaren pristop in okrepitev sodelovanja med pristojnimi organi, kar bi omogočilo bolj učinkovito obravnavo pomorov čebel ter zmanjšanje njihovega števila v prihodnje.
Ključne besede: pomor čebel, policija, policijske preiskave, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in algoritmov, sposobnih izvajanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te naloge vključujejo prepoznavanje vzorcev, razumevanje naravnega jezika, učenje iz podatkov in sprejemanje odločitev. UI omogoča računalniškim sistemom, da simulirajo kognitivne procese, kot so razmišljanje, reševanje problemov in prilagajanje novim informacijam. V kontekstu policijskega dela UI omogoča avtomatizacijo in optimizacijo procesov, kot so analiza velikih podatkovnih zbirk, prepoznavanje obrazov in biometričnih podatkov, napovedovanje kriminalnih vzorcev ter spremljanje in zaznavanje varnostnih groženj. Poleg tehničnih vidikov pa se UI sooča tudi z etičnimi in pravnimi izzivi, kot so vprašanja pristranskosti, zasebnosti in odgovornosti pri uporabi teh tehnologij. Empirični del naloge temelji na analizi anketne raziskave, v kateri je sodelovalo 321 anketirancev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali UI lahko izboljša učinkovitost in varnost kazenskega pregona, ter oceniti, ali prinaša več prednosti ali slabosti. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev seznanjena z uporabo UI v policiji, vendar njihovo razumevanje tehnološkega delovanja ostaja povprečno. Najpogosteje prepoznane koristi vključujejo hitrejšo identifikacijo osumljencev, večjo natančnost pri preiskovanju kaznivih dejanj in zmožnost analize velike količine podatkov v realnem času. Kljub splošnemu zaupanju v UI in njen potencial za izboljšanje učinkovitosti policijskega dela anketiranci izražajo tudi pomembne pomisleke. Med njimi so nezadostno usposabljanje policijskega osebja, možna pristranskost algoritmov in kršitve zasebnosti pri zbiranju in uporabi podatkov. Prav tako večina anketirancev meni, da je UI lahko le dopolnilo, ne pa popolna zamenjava človeškega dejavnika v policiji. Družba ne vidi primarnega cilja uporabe UI zgolj v izboljšanju javne varnosti, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in osveščanju javnosti.
Ključne besede: umetna inteligenca, policijsko delo, prepoznava obrazov, predikcija, diskriminacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preprečevanje nasilja v zdravstvu obravnava problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci, njegove vzroke, posledice in preventivne ukrepe. Nasilje v zdravstvu je globalno priznana težava, ki negativno vpliva na varnost in psihofizično stanje zdravstvenih delavcev. Diplomska naloga se osredotoča na nasilje na delovnem mestu, pri čemer posebej izpostavlja zdravstvene ustanove kot visoko tvegano okolje. Raziskava temelji na anketiranju zaposlenih v Urgentnem centru Celje, pri čemer so rezultati pokazali visoko stopnjo izpostavljenosti nasilju, predvsem verbalnemu in fizičnemu nasilju pacientov ali njihovih bližnjih. Prav tako so bili identificirani ključni vzroki nasilja, med katerimi so slaba komunikacija, pomanjkanje osebja, visoka stopnja stresa ter nezadostni varnostni ukrepi. V delu so podani tudi predlogi za izboljšanje varnosti zdravstvenih delavcev, kot so boljša zaščita zaposlenih, uvedba učinkovitejših varnostnih ukrepov, boljša izobraženost zaposlenih za obvladovanje konfliktnih situacij ter boljše sodelovanje z varnostnimi službami. Raziskava poudarja potrebo po ničelni toleranci do nasilja ter celostnem pristopu k reševanju te problematike.
Ključne besede: preprečevanje nasilja, zdravstveni delavci, pacienti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,61 MB)