Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki se skrije pred očmi javnosti v najmanjši delec družbe - v družino. Gre za dolgotrajno nasilje, ki se pogosto odkrije, ko ima žrtev vidne posledice, v skrajnem primeru pa ko ta umre. Do tega velikokrat pride, saj je žrtev ujeta v krogu nasilja, iz katerega je težko pobegniti. Zato je pomembno žrtev zaščititi s primernimi ukrepi, ko se tovrstno nasilje odkrije, in ji ponuditi pomoč. Nasilje v družini je lahko prepoznano kot prekršek, ki ga določa 6. člen Zakona o javnem redu in miru, ali pa kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje 191. člen Kazenskega zakonika. Pri obeh gre za podobna dejanja, vendar z različno globokimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve. Tako lahko glede na te posege sorazmerno enako posegata policija in sodišče v pravice in temeljne svoboščine povzročitelja z varnostnimi ali omejitvenimi ukrepi. Pod slednje štejemo policijsko pridržanje, privedbo, pripor, hišni pripor ter ostale nadomestne ukrepe. Le-te urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Glavne varnostne ukrepe pa ureja Zakon o prepovedi nasilja v družini. Ti so varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, napotitev v programe, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok in prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Le-ti se različno usklajujejo z ostalimi zakoni. Pomembno pa je izpostaviti ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, ki je tako varnostni, kot tudi omejevalni ukrep, ter je poleg pripora tudi eden najpogosteje izrečenih. Zakonodaja vseh teh naštetih posegov v pravice se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Danes smo s tem dosegli obsežen nabor ukrepov, ki imajo velik potencial za dolgoročno odpravljanje nasilja v družini. V zakonodaji pa se še vedno srečujemo z nekaj pomanjkljivostmi, kar pa povzroči določene omejitve in probleme pri izvajanju le-teh.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrepi za zaščito žrtve, zakonodaja, usklajenost zakonodaje
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 8
Celotno besedilo (580,01 KB)

Opis: Družba se spreminja vse od svojega nastanka dalje, in je na nek način ujeta v časovni stroj družbenih sprememb. Z gotovostjo lahko trdimo, da so tehnološke inovacije družbo zatresle do njenih temeljev in drastično vplivale na potek njenega razvoja. In nič drugače ni z policijsko dejavnostjo kot ene izmed temeljnih družbenih institucij. Poznamo ogromen nabor policijskih inovacij, od konca dvajsetega stoletja dalje, ki so vplivale in vplivajo na opravljanje policijskega dela. Razvoj in napredek tehnologij sta ponudila povsem nov svet, ki se je pred nekaj leti zdel še nepredstavljiv. Nekatere tehnološke inovacije, kot je uporaba umetne inteligence, so povzdignile policijsko dejavnost na povsem novo raven. Inovacije v policijski dejavnosti lahko dojemamo kot odgovor na izzive pred katere je bila postavljena ob družbenih spremembah. Povsem logično je, da mora policijska dejavnost slediti trendom družbe, upoštevati in prepoznati dejavnike, ki nanjo vplivajo, če želi uveljavljati svoji temeljni naloge. Načini, kako to doseže pa so različni. Od inovacij, ki so usmerjene v družbene odnose in skupnost, do naprednih tehnologij, ki olajšajo marsikateri del policijskega dela. Nabor tehnologi,j s katerimi razpolaga policijska dejavnost, je danes ogromen. Cilji policijske dejavnosti so z njihovo pomočjo olajšati opravljanje običajnega policijskega dela kot tudi povečati njihov vpliv na zmanjševanje in preprečevanje kriminalitete. S tem namenom se marsikatere policijske inovacije in tehnologije med seboj dopolnjujejo, saj to omogoča uspešnost in učinkovitost policijske dejavnosti pri opravljanju svojega dela. Prihodnost tehnologij je praktično večna. Njen razvoj spremljamo že od prazgodovine, ko so ljudje z lastnimi rokami ustvarjali ročne sekire, in vse do danes, ko naš svet že upravljajo roboti.
Ključne besede: diplomske naloge, inovacije, policijska dejavnost, sodobne tehnologije
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Razvoj tehnologije in metod, ki se uporabljajo v nevroznanstvene namene, se povečujejo iz dneva v dan. Možganske slike so zgolj ena izmed načinov uporabe nevroznanosti, ki predstavljajo tako napredek kot tudi potrebo po razumevanju samega delovanje in regulacija. Nevroznanost v sodnih postopkih sicer ni nov pojav, vendar je zaradi samega poznavanja zgodovine potrebna regulacija in razprava o sami uporabi možganskih slik v sodnih postopkih. Obstajajo tako pravne, etične in socialne dileme, povezane z možganskimi slikami zaradi možnosti zlorabe uporabljenih tehnologij, zaščite zasebnosti in priljubljenosti pri laični javnosti. Možganske slike imajo zaradi svoje barvitosti in estetike prav posebno mesto pri odločevalci, zato je nujno razumevanje teh tehnologij in pravilna interpretacija. Dileme med strokovnjaki iz prava in nevroznanosti prihajajo zlasti, zaradi neskladnega dojemanja posameznikov. Pravna stroka trdi, da je posameznik racionalni agent, ki ima svobodno voljo in je sam ogovoren za svoja dejanja, medtem ko nevroznanstveniki, ljudi obravnavajo iz bolj determinističnega pogleda in izhajajo iz posameznikovega živčnega sistem in njegovega delovanja. Končni produkt nevroslik nam daje občutek razumevanja in nezmotljivosti, saj je fizično vidna aktivnost, vendar je tehnologija, ki je uporabljena za nastanek nevroslike kompleksnejša in za njo stojijo številni postopki. Postopki, s katerimi pridobimo končni produkt vsebuje temeljito in pravilno statistično analizo, pri kateri je manevrski prostor za napake velik, kar posledično vpliva na rezultat. Zavedati se je potrebno, da so možganske slike v uporabi šele dve desetletji in da je potrebno še ogromno študij, ki bodo potrdile, da so same metode za izdelavo končnega produkta, uporabljene pri različnih tehnikah nevroslikanja verodostojne in zanesljive.
Ključne besede: nevroznanost, preučevanje možganov, nevroslike, sodni procesi, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 38
Celotno besedilo (535,22 KB)

Opis: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je laganje definirano kot zavestno izjavljanje, oziroma pripovedovanje nekaj neresničnega, z namenom zavajanja v zmoto ter govoriti nekaj, kar ne ustreza resnici. Pri laganju gre za več čustvenih ter miselnih procesov, ki od človeka zahtevajo popolno zbranost ter kontrolo. Razlogov zakaj ljudje lažejo je nešteto, največkrat pa je to zaradi osebnih koristi in izogibanja kazni. To diplomsko delo govori o besednih in nebesednih znakih, ki nakazujejo, da oseba laže ter o različnih tehnikah, ki jih preiskovalci uporabljajo za odkrivanje laži in zavajanja. Tako v tuji kot tudi slovenski literaturi, je že veliko napisanega o tehnikah ugotavljanja laganja. Razne študije in eksperimenti, ki so jih strokovnjaki skozi leta izvajali in izpopolnjevali, so potrdili delovanje nekaterih tehnik, nekatere pa stroka še vedno zavrača. Še vedno so nekatere tehnike premalo učinkovite ter površne. Tako je iz njih nemogoče pridobiti verodostojne rezultate, ki bi učinkovito odkrili oziroma potrdili laganje. V nasprotju s Slovenijo, so tehnike v tujini veliko bolj uporabljane, preiskovalni organi so temu primerno tudi usposobljeni. Velik problem pri uporabi tehnik predstavlja tudi zakonodaja, saj se od države do države razlikuje in medtem ko je tehnikam ugotavljanja laži zakonodaja v tujini, predvsem v ZDA bolj naklonjena, je slovenska zakonodaja do tehnik precej kritična in jih ne priznava. V zadnjem času je mogoče zaslediti veliko serij in filmov, v katerih, kot glavni liki nastopajo ljudje, kateri lahko zgolj iz mimike obraza prepoznajo kdaj oseba laže. Tako lahko s sugestijami in raznimi manipulacijami hitro določijo krivca, ter ga zgolj s postavitvijo parih ''zvitih'' vprašanj pripravijo do želenih odgovorov. To da gledalcu občutek, da lahko tudi sam prepozna vedenje, ki je značilno za lažnivce, ne glede na to, ali je za to usposobljen ali ne. Res je, da obstajajo določeni nebesedni znaki, katere lahko tako rekoč prepozna vsak, vendar je to daleč od tega, da lahko z gotovostjo trdimo, da nekdo laže in žal velja to tudi za tehnike ugotavljanja laži. Laganje je že od nekdaj prisotno pri komunikaciji med ljudmi, najbolj pogosto in izpopolnjeno pa je pri storilcih kaznivih dejanj, kjer jim laganje in zavajanje predstavljata najboljšo zaščito. Laganje pa ni preprosto in od človeka zahteva kontrolo miselnih in čustvenih procesov, kar se velikokrat izkaže kot prezahtevna naloga. Preiskovalci in strokovnjaki so tako s pomočjo različnih eksperimentov in raziskav razvili več tehnik in metod, ki jih uporabljajo pri odkrivanju laganja in zavajanja ter določili katera nebesedna vedenja se pojavijo ob laganju. V začetku diplomskega dela je predstavljenih pet ključnih vprašanj in trditev, ki služijo kot smernice za izdelavo diplomskega dela. Ta vprašanja in trditve se bo skozi celotno delo primerjalo in preverjalo ter na koncu tudi potrdilo oziroma ovrglo.
Ključne besede: laganje, znaki laganja, tehnike laganja, zavajanje, besedno laganje, nebesedno laganje, diplomske naloge
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 0