| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3652
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnosi in resocializacija v Prevzgojnem domu Radeče : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ana Štruclin, 2024, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi med zaposlenimi in mladoletniki so ključnega pomena za uspešno resocializacijo slednjih. Zato je proučevanje odnosov eden izmed najpomembnejših vidikov družbenega vzdušja v zaporu. V diplomskem delu smo se osredotočili na odnose med mladoletniki in zaporskimi delavci ter vplivom odnosov v zaporskem okolju na izvajanje resocializacije mladoletnikov. Opravili smo pregled domače in tuje literature o odnosih, primarno o mladoletnikih, resocializaciji in predstavili slovenski zaporski sistem. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno študijo, v katero so bili vključeni zaposleni Prevzgojnega doma Radeče, v kateri smo preučevali odnose med mladoletniki in zaposlenimi ter podporo slednjih za resocializacijo mladoletnikov. Z analizo intervjujev smo ugotovili, da večina mladoletnikov izhaja iz neurejenih in disfunkcionalnih družin, kar povzroča čustvene, socialne in vedenjske težave, ki so jih vodile k izvrševanju kaznivih dejanj. To so bili otroci, prepuščeni sami sebi, brez meja in pravil. Posledično je delo zaposlenih toliko težje, saj v dobi odraščanja in pubertete mladoletnika učijo osnov, ki so mogoče za nas samoumevne. Zaposleni so mnenja, da mladoletnikom predstavljajo nadomestne družinske člane, ki jih v času odraščanja potrebujejo. Strmijo k temu, da mladoletnike podpirajo, jih motivirajo in jim z različnimi resocializacijskimi programi v prevzgojnem domu pomagajo najti pravo pot. Vsi zaposleni menijo, da je odnos ključen del prestajanja vzgojnega ukrepa. Poudarjajo, da sta dobra obojestranska komunikacija in zaupanje ključ do uspeha, a le, če so mladoletniki pripravljeni sodelovati z njimi.
Ključne besede: mladoletniki, resocializacija, Prevzgojni dom Radeče, odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 21; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Uživanje in posledice prepovedanih substanc med študenti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Mišić, 2024, diplomsko delo

Opis: Med množico družbenih in osebnih izzivov, ki jih doživljajo študenti v visokošolskem svetu, se izpostavlja problem uživanja prepovedanih substanc. Ta pojav je delno posledica širjenja trga s prepovedanimi substancami ter raznolikih pritiskov in izzivov, s katerimi se soočajo mladi. Poleg tega živahno študentsko življenje, polno zabav in druženj, spodbuja skušnjavo eksperimentiranja s takšnimi substancami. Posledice takšnega vedenja so lahko zelo resne in vključujejo odvisnost, poslabšanje zdravja, zmanjšanje učne uspešnosti in morebitne pravne težave. V diplomskem delu raziskujemo pojavnosti uživanja prepovedanih substanc med študenti visokošolskih institucij v Ljubljani, s poudarkom na razumevanju vzrokov in identifikaciji posledic takšnega vedenja. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo primerjali z dosedanjimi raziskavami. Rezultati kažejo na visok delež študentov, ki so že poskusili prepovedane substance. Različni dejavniki, kot so radovednost, pritiski vrstnikov in stres študijskega okolja, naj bi pomembno vplivali na njihovo odločitev za uživanje prepovedanih substanc. Posledice teh naj bi imele negativne učinke na učni uspeh, medosebne odnose in psihološko dobrobit. V sklepnem delu diplomskega dela smo potrdili tudi vpliv dostopnosti prepovedanih substanc na pogostost uživanja med študenti. Skupni zaključek tako izpostavlja kompleksnost problematike uživanja prepovedanih substanc med študentsko populacijo in poudarja nujnost razvoja celostnih preventivnih programov, ki bodo upoštevali različne dejavnike in posledice takšnega vedenja.
Ključne besede: prepovedane substance, posledice uživanja, vzroki uživanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Starejši kot žrtve spletnih prevar : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tiva Prhaj, 2024, diplomsko delo

Opis: Svet tehnologije se iz dneva v dan bolj razvija. Z večanjem števila aplikacij in spletnih strani se sorazmerno povečuje tudi število uporabnikov. Vemo, da se uporaba tehnologije vključuje v naše vsakodnevno življenje. Z razvojem tehnologije posodabljajo svoja znanja tudi spletni prevaranti, ki prežijo na žrtve. Diplomsko delo obravnava temo spletnih prevar, ki se osredotočajo na starejšo populacijo. Po številnih prebranih člankih, študijah in raziskavah je razvidno, da je problem postal že kar vsakdanji, namreč število spletnih prevar pri starostnikih se iz leta v leto stopnjuje. Ker je to področje pri nas malo raziskano, diplomsko delo posega po tuji literaturi. Sledi konkretno prebiranje, povzemanje, primerjanje in izpisovanje uporabnih podatkov. Ne glede na to, da starejša populacija ni tako številčna pri uporabi spleta kot mlajša, so spletne prevare še vedno velik problem, ki mu je treba posvetiti veliko pozornosti. V primeru, da uporabnik zazna, da je žrtev spletne prevare, diplomsko delo podaja nekaj spletnih strani, kamor se lahko zateče po pomoč. S prijavo prevare lahko preprečijo, da bi na enak način oškodovali še koga drugega. Ozaveščenost bi lahko dopolnili z več različnimi računalniškimi delavnicami, katerih glavne točke so opisane v diplomskem delu. Ugotovitve, predstavljene v diplomskem delu, je mogoče upoštevati pri ozaveščanju starejših ljudi za varno uporabo spleta in pazljivost pri spletnih prevarah ter deljenju svojih osebnih podatkov.
Ključne besede: spletne prevare, goljufije, starostniki, ranljivost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 24; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (573,24 KB)

4.
Nasilje nad moškimi v intimnopartnerskih razmerjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Neli Klun, 2024, diplomsko delo

Opis: Nasilje je namerna uporaba fizične sile, moči ali grožnje s fizično silo ali močjo proti drugi osebi, skupini ali skupnosti. Ena izmed vrst nasilja je nasilje nad moškimi, ki se dogaja na delovnem mestu, v vojnih območjih, zaporih in družini oziroma intimnopartnerskem razmerju. Iz pregleda literature je razvidno, da so moški v intimnopartnerskem razmerju lahko žrtve psihičnega, fizičnega, ekonomskega in spolnega nasilja ter zanemarjanja in zalezovanja, skrajna oblika nasilja je umor. Povode za nasilje lahko vidimo v dinamiki odnosa med žrtvijo in storilcem, saj je nasilje v nekaterih primerih odziv na lastno viktimizacijo. Storilke so običajno stare od 40 do 44 let. Za njih je značilno disfunkcionalno odraščanje (npr. pretekla viktimizacija), težave z duševnim zdravjem, doživljanje stresa, pomanjkanje komunikacijskih veščin in zloraba alkohola. Žrtve so stare od 35 do 54 let. Nekatere žrtve so bile v preteklosti (ne)posredne žrtve nasilja v družini, pogosto pa imajo zdravstvene težave. V diplomskem delu nas je zanimalo, katera vrsta nasilja nad moškimi v intimno partnerskih razmerij je najpogostejša v Sloveniji, ali obstaja povezanost med spolom in doživljanjem intimno partnerskega nasilja in, ali obstaja povezanost med spolom in vrsto intimnopartnerskega nasilja, ki ga oseba doživlja. Za analizo smo uporabili sekundarne podatke iz že izvedene raziskave o nasilju v zasebnem okolju v letu 2020 in opravili statistične analize. Pri 5 % tveganju smo ugotovili, da manj kot 50 % moških razkrije psihično nasilje, da obstaja povezanost med spolom in doživljanjem intimnopartnerskega nasilja in da obstaja povezanost med spolom in vrsto intimnopartnerskega nasilja, ki ga oseba doživlja.
Ključne besede: nasilje nad moškimi, intimnopartnerska razmerja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (791,66 KB)

5.
Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Seles, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Prestajanje kazni zapora v zaporu na Dobu v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Rošer, 2024, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov. 
Ključne besede: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (835,72 KB)

7.
Analiza sodne prakse policijskega zbiranja obvestil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tine Mesarič, 2024, diplomsko delo

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (586,55 KB)

8.
Vloga lovsko čuvajske službe pri preprečevanju krivolova v lovskih družinah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Andrej Šeruga, 2024, diplomsko delo

Opis: Lovstvo ima pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega okolja, predvsem z upravljanjem divjadi. Ključni akterji v nadzoru lovišč in zagotavljanju zakonitosti lova so pri tem lovski čuvaji. Lovski čuvaj ima v skladu z zakonodajo določene naloge in pooblastila za nadzor v lovišču, preprečevanje nezakonitega lova in zagotavljanje skladnosti z lovskimi predpisi. Njihova naloga obsega nadzor lovišča, spremljanje stanja divjadi, poročanje o morebitnih kršitvah in sodelovanje z vodstvom lovske družine, policijo, Zavodom za gozdove in lovsko inšpekcijo. V ta namen je bila opravljena raziskava med slovenskimi lovskimi čuvaji. Rezultati raziskave so pokazali raznolike vidike delovanja lovskih čuvajev po lovskih družinah. V povprečju lovski čuvaji v opravijo 11 obhodov mesečno po lovišču, o čemer vodijo dnevnik v pisni ali elektronski obliki. Lovski čuvaji zaznavajo majhno število primerov nezakonitega lova. Najpogostejša divjad nezakonitega lova sta srnjad in jelenjad, primeri pa se najpogosteje odvijajo ponoči in jeseni. Kljub majhnemu obsegu nezakonitega lova, lovski čuvaji opozarjajo na potrebo po večjih pooblastilih, dodatnih usposabljanjih ter boljšem sodelovanju s policijo. Naša raziskava osvetljuje pomembno, a pogosto omejeno vlogo lovskih čuvajev v sistemu preprečevanja nezakonitega lova in varovanju naravnega okolja. Poudarja potrebo po izboljšanju njihovega usposabljanja, opremljenosti in sodelovanja z organi pregona za učinkovitejše izvajanje njihovih nalog.
Ključne besede: lovsko-čuvajska služba, nezakoniti lov, preprečevanje krivolova, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Delo policistov policijske postaje Murska Sobota v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Romana Vouri, 2024, diplomsko delo

Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Vemo, da našo varnost ogroža kriminaliteta, naravne nesreče in druge nam znane grožnje. Leta 2019 pa se je pojavila nova oblika grožnje, ki je bila nam do zdaj neznana. Pozimi 2019 se je v mestu Vuhan na Kitajskem pojavil novi koronavirus SARS-CoV-2. Ta se je zelo hitro širil po svetu, najpogosteje kapljično in z dotikom površin, na katerih se je virus nahajal. Bolezen, ki jo povzroči virus SARS-CoV-2 se imenuje COVID-19. Novi koronavirus je ogrozil varnost državljanov v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V diplomskem delu smo skušali opisati delo policistov policijske postaje Murska Sobota v času epidemije SARS-CoV-2. Izvedli smo anketo na policijski postaji Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo izvedeli, da so policisti svoje delo v času epidemije opravljali uspešno in učinkovito, da pa se je delo policistov v času epidemije v veliki meri razlikovalo od običajnega dela.
Ključne besede: policijsko delo, epidemije, koronavirus, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Šubelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (638,03 KB)

Iskanje izvedeno v 17.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici