Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glavna skrb vseh mednarodnih vlagateljev je varstvo neposrednih tujih naložb (NTN). Prepričani morajo biti v to, da jim bo njihova naložba povrnila ves pričakovan dohodek. Da pa lahko razumemo varstvo NTN, je najprej potrebno razumeti kaj NTN sploh so. NTN so vse naložbe iz tujine z namenom kontrolirati ciljno družbo, pri čemer vlagateljev kontrolni delež presega 10% pravic v ciljni družbi. Ta 10% prag je določen zato, da lahko od neposrednih tujih vlagateljev ločimo portfelij vlagatelje, katerih namen ni kontrolirati družbe ali na kakršenkoli drug način aktivno sodelovati v družbi kot delničarji ali družbeniki. Varovanje NTN sestavljata dva bistvena dela: razlastitev ('taking') in uprava ('red tape'). Razlastitev je najnevarnejša oblika vsiljevanja države-gostiteljice v pravico tujega vlagatelja. Torej, če želi biti država prepoznavna kot privlačna država za NTN, mora slediti standardu, po katerem je razlastitev mogoča le zaradi zelo omejenih razlogov v javnem interesu, proti plačilu in samo proti nadomestilu. Ta kriterij zpolnjujeta obe, Slovenija in Nemčija. Država mora zaščititi neposredne tuje vlagatelje pred posredno razlastitvijo. To pomeni, da mora država-gostiteljica predpisati ustrezne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili sitnosti in izgon vlagateljev iz države samo zaradi neprimernega birokratskega in neprijateljskega pristopa celotne uprave. Takšna neprijateljska pravila so lahko v obliki zaviralnih upravnih ukrepov ali pa v obliki nezadostnega ali delnega sodnega varstva. Dejstvo, da je Slovenija, v preteklosti tudi Nemčija, dosegla visoko stopnjo varstva NTN na vseh področjih. Zadostna zaščita NTN obstaja, ne samo na področju lastnine, ampak tudi na področju intelektualne lastnine, pri davkih, skupnem nadzoru in reševanju sporov.
Ključne besede: neposredna tuja naložba, Slovenija, Nemčija, tuji vlagatelj, investicijska klima, prevzem, razlastitev, nacionalizacija, korporacija in repatriacija.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V trenutnem ekonomskem okolju, zaznamovanim z negotovostjo, se cena zlata ponovno viša in s tem obuja možnosti o njenih naložbenih lastnostih. Zlato je v zadnjem času pritegnilo pozornost tudi nepoučenih, malih vlagateljev, kateri iščejo boljše alternativne oblike naložb za investiranje. Pri tem je pomembna tudi finančna pismenost, ki postaja vse bolj pomembna življenjska veščina. Vendar domače, kot tudi tuje raziskave kažejo, da je finančna pismenost med odraslimi nizka, kar kaže na to, da so možne še izboljšave na tem področju. V magistrskem delu se tako osredotočamo na povezavo med finančno pismenostjo in naložbenim zlatom ter raziskujemo kakšno je finančno razumevanje nepoučenih vlagateljev v zlato, kot obliko naložbe. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so naklonjeni varčevanju in investiranju ter naložbenemu zlatu, kako ga dojemajo, ter ali bi bili pripravljeni vlagati v zlato v prihodnosti. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili pojem finančne pismenosti ter povzeli ugotovitve različnih domačih in tujih raziskav o stopnji finančne pismenosti. Predstavili smo nekatere primere dobre prakse, ki dvigujejo finančno opismenjevanje pri nas, kot tudi v tujini. V nadaljevanju smo opravili historično analizo gibanja cene zlata zadnjih 50 let ter opredelili glavne dejavnike, ki so vplivali na gibanje cene zlata. Utemeljili smo status zlata kot varne naložbe, status hranilca vrednosti oziroma kdaj naj bi ščitil pred inflacijo ter kakšen je vpliv zlata na razpršitev portfelja. Nadalje smo analizirali naložbene lastnosti zlata ter njegovo donosnost v različnih obdobjih, opravili pa smo tudi primerjavo z nekaterimi drugimi naložbenimi razredi, kot so depozit, vzajemni skladi, delnice in kripto sredstva. V okviru opravljene raziskave smo ugotovili, da večina anketiranih drži svoja denarna sredstva na računih bank v obliki depozitov ali denar varčuje doma. V naložbeno zlato investira le desetina anketiranih. Le-ti v večini pravilno ocenjujejo lastnosti naložbenega zlata, predvsem kot dolgoročno naložbo in kot dober hranilec vrednosti. Zlato v večini ne prepoznavajo kot naložbo, ki bi v prihodnosti prinašala visoke donose, čeprav več kot polovica anketiranih dopušča možnost, da bi v prihodnosti vlagali v zlato. Najbolj močan razlog tistih, ki ne bi vlagali v zlato pa je bil ravno nizka informiranost in pomanjkanje znanja v to obliko naložbe.
Ključne besede: Finančna pismenost, zlato, naložba, vlagatelj.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: V zadnjem obdobju se zanimanje za kriptovalute zelo povečuje in te tako postajajo vse pogostejša tema debat, zlasti v finančnem svetu. Kriptovalute predstavljajo stičišče med tehnologijo in financami, saj imamo na eni strani novo revolucionarno tehnologijo blockchain, ki je glavni fundamentalni element delovanja kriptovalut in na drugi strani nek nov razred sredstev, ki pa odpira naložbene priložnosti. V magistrski nalogi je osredotočenost usmerjena predvsem na predstavitev naložbenega vidika kriptovalut. V prvem delu naloge opredelimo kriptovalute, njihov začetek in razvoj. Okvirno predstavimo tehnologijo blockchain in tri vodilne, največje kriptovalute bitcoin (BTC), ethereum (ETH) in ripple (XRP). Izpostavimo tudi prednosti in slabosti kriptovalut. Sledi prehod na naložbeni vidik. Trg kriptovalut je zelo dinamičen, volatilen in špekulativne narave. Razlogov, zakaj se posamezniki odločajo investirati v kriptovalute je več in ti segajo vse od špekulacij pa do dolgoročnih naložb, možnosti diverzifikacije portfelja, evforije. Infrastruktura, ki omogoča dostop oz. nakup kriptovalut ter trgovanje z njimi se še razvija in obstaja vedno več načinov, kje jih lahko posameznik kupi ali z njimi trguje. Glavni in najpogostejši način dostopa predstavljajo kriptoborze, obstajajo tudi razni kripto bankomati, trgovanje pa je omogočeno tudi z nekaterimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminsko pogodbe, CFD pogodbe ali pa se z njimi trguje na OTC trgu (trg prek okenc). Vsak od teh načinov ima določene prednosti in slabosti in te so izpostavljene skupaj s tem, na kaj morajo biti posamezniki previdni, ko uporabljajo te načine dostopa. Pomemben je tudi način hrambe kriptovalut in poznamo več vrst denarnic, njihova izbira je odvisna predvsem od lastnih preferenc posameznika, saj imajo te različne prednosti in slabosti, ki so v nalogi predstavljene. V nadaljevanju je izpostavljena vloga institucionalnih investitorjev in "hedge" skladov. Trenutno imajo večjo vlogo predvsem manjši "hedge" skladi. Sledi prikaz gibanja cene treh vodilnih kriptovalut, kjer smo izpostavili večja nihanja, opredeljeni pa so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene. Med temi so ponudba in povpraševanje, novice, FOMO in FUD, širše družbeno sprejemanje ter tehnološki napredek. V drugem, empiričnem delu naloge pa kvantitativno z uporabo znanih metod VaR (value at risk) in ES (expected shortfall) ocenimo tveganost naložb v izbrane kriptovalute in jih primerjamo z izbranimi tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Prikazati smo želeli, za kako tvegane naložbe dejansko gre, ko govorimo o kriptovalutah v primerjavi s tradicionalnimi finančnimi instrumenti. Vse izbrane instrumente smo na podlagi izračunanih vrednosti v tabeli razvrstili po tveganosti. Rezultati so pokazali, da med skupinama prihaja do očitnih razlik, saj so izbrane kriptovalute na podlagi izračunanih vrednosti VaR in ES bistveno bolj tvegane od ostalih izbranih instrumentov. Skladno s tem smo tudi za namen preverjanja hipotez dokazali, da med skupinama obstajajo statistično značilne razlike.
Ključne besede: kriptovaluta, blockchain, bitcoin, ethereum, ripple, naložba, kriptoborza, ocena tveganosti, VaR (Value-at-Risk), ES (Expected Shortfall)
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1595; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Podjetje SOM, d. o. o., je stacionarna in spletna trgovina, ki prodaja opremo za športni in rekreacijski ribolov v Sloveniji. Zaradi hitre rasti in razvoja razmišlja o vstopu na tuje trge, predvsem kulturna in geografska povezanost držav ter velike površine sladkih in morskih voda pa so pripomogle k odločitvi za hrvaški trg. Preveriti mora trenutno stanje trgovin z opremo za športni in rekreacijski ribolov, njihovo dostopnost kupcem, ovire za vstop na hrvaški trg ter izbrati ciljno skupino kupcev. Ob oceni tržnega potenciala se odloči za vstop na hrvaški trg z obstoječim partnerjem in dodatno spletno trgovino za hrvaški trg. Izračun stroškov in predvidenih prihodkov potrjuje minimalno tveganje podjetja pri vstopu na nov trg, obvladovanje poslovanja in možnost rasti na tem trgu.
Ključne besede: vstop na trg, Hrvaška, trgovina, ribiška oprema, tuja naložba
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1040; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri. Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 146
Celotno besedilo (580,45 KB)