| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Ključne besede: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Medicina, pravo in družba
2021

Opis: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Ključne besede: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko

4.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 523; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Faktorji, ki vplivajo na odločitev glede cepljenja proti gripi pri kroničnih bolnikih
Dominika Muršec, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v glavnem pojavlja v zimskih mesecih. Pred njo se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kateri so faktorji, ki vplivajo na kronične bolnike pri odločitvi glede cepljenja. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane Library in COBISS.SI s pomočjo ključnih besed v angleškem in slovenskem jeziku. Potek pregleda literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: V analizo smo vključili 15 člankov. Kot glavni faktor, ki kronične bolnike prepriča v cepljenje, se je izkazal nasvet zdravnika oz. drugih zdravstvenih delavcev. S cepljenjem je bila pozitivno povezana starost, sočasna prisotnost bolezni in predhodne izkušnje s cepljenjem. Pogosti razlogi za necepljenje pa so bila mnenja ljudi, da so zdravi, da gripa ni nevarna bolezen in dvomi v učinkovitost cepiva. Diskusija in zaključek: Analiza literature je pokazala, da se navkljub prisotni kronični bolezni veliko bolnikov ne cepi proti gripi. Na tem področju bi bilo smiselno izvesti raziskave o vzrokih za necepljenje tudi v slovenskem okolju v okviru referenčnih ambulant, kamor kronični bolniki pogosteje zahajajo. Potreben je poudarek na promociji cepljenja, ozaveščanje o gripi in varnosti cepiv.
Ključne besede: promocija zdravja, preventiva, nalezljive bolezni, pregled literature
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 637; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (431,90 KB)

6.
Vedenje ljudi ob izbruhu epidemije v Sloveniji: primer COVID-19
Evelina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti. Število prebivalcev po svetu narašča, z njimi tudi število mednarodnih potovanj, zaradi katerih smo ljudje vedno bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim s posledicami tako za ljudi kot tudi za države in gospodarstvo. Kako ljudje spreminjajo svoje vedenje v odzivu na epidemijo, je bistvenega pomena za nadzor širjenja epidemije in pripravljanje ustreznih ukrepov za zajezitev. Nova nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča novoodkriti sev koronavirusa (SARS-CoV-2), je bila v Sloveniji prvič zaznana 4. marca 2020, pri obolelih pa se kaže z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka. Pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki, za težjo obliko bolezni pa naj bi zbolelo 20 odstotkov okuženih. Slovenija je razglasila epidemijo 12. marca 2020, kar je sprožilo velik val spletnih medijskih objav, med katerimi so bili večinoma negativno napisani članki, ki so vplivali na zaskrbljenost ljudi v Sloveniji. Ukrepi zoper epidemijo so se po eni strani izkazali za uspešne, saj je večina ljudi sprejela proces samozaščite oziroma spremenila vedenje z namenom zajezitve nalezljive bolezni COVID-19, po drugi strani pa bodo prinesli gospodarske in druge negativne posledice, ki bodo težko popravljive. Vsekakor pa menimo, da čas epidemije ni primeren za vladno izkoriščanje stiske ljudi in nenadzorovano trošenje državnega denarja za nakup neprimerne zaščitne opreme. Sprejemanje ukrepov je povezano z veliko odgovornostjo, saj je treba upoštevati trenutno stanje ter razmišljati tudi o stanju države in državljanov v prihodnosti. Izvedena raziskava o vedenju ljudi oziroma spreminjanju njihovega vedenja med epidemijo bolezni COVID-19 bo v prihodnosti lahko v veliko pomoč pri sprejemanju ukrepov in oblikovanju javnozdravstvenih politik.
Ključne besede: diplomske naloge, vedenje ljudi, epidemija, COVID-19, koronavirus, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2696; Prenosov: 1324
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni
Suzana Ratajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Raziskovalni problem pričujočega diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni so pogoste nalezljive bolezni predšolskega otroka in vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in pravilnem ukrepanju ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše povzročitelje okužb in načine širjenja nalezljivih bolezni. Osredotočili smo se na vlogo, naloge in dolžnosti vzgojitelja pri odkrivanju bolezni, preprečevanju okužb, prepoznavanju bolezenskih znakov, simptomov in stanj, krepitvi imunskega sistema predšolskega otroka in pri svetovanje staršem. Predstavili smo tudi potrebne ukrepe, ki jim morajo slediti tako strokovni delavci kot tudi starši in vrtci ob pojavu oziroma sumu na nalezljivo bolezen. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom v vrtcu Šentjur, ki so ga izpolnjevale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja in kako ukrepajo pri pojavu okužbe pri otroku. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Raziskava je pokazala, da imajo vzgojiteljice in pomočnice dovolj znanja o preprečevanju širjenja okužb ne glede na starost in delovno mesto. Ugotovili smo, da so v času izobraževanja pridobile premalo znanja z zdravstveno-preventivnega področja.
Ključne besede: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, nalezljive bolezni, okužbe, preprečevanje, vrtec
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 584; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (327,71 KB)

8.
Vpliv nalezljive bolezni SARS na turizem Kitajske v obdobju od leta 2002 do leta 2004
Polona Pavčnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izbruh epidemije sarsa na Kitajskem (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome) in njegov vpliv na turizem Ljudske republike Kitajske. Virus sars je izbruhnil novembra leta 2002 v južni kitajski provinci Guandong. Ljudska republika Kitajska je novico o nalezljivi bolezni sars posredovala Svetovni zdravstveni organizaciji šele tri mesece kasneje. Vzrok zato je bil, da bolezni pravzaprav niso dobro poznali, niso mogli potrditi povzročitelja te hudo nalezljive bolezni, kar je posledično privedlo do tega, da se je virus zelo hitro razširil v druge države sveta. Nalezljive bolezni se lahko hitro prenašajo z osebe na osebo in tako pride do tega da, se bolezen prenaša s kontinenta na kontinent, s potovanjem ljudi. Okužena oseba sploh ne ve, da ima neko bolezen. Tako jo nevede prenese na drugo osebo in tako lahko nastane epidemija. Zato je za potnike zelo pomembno, da se preden odpotujejo, seznanijo z novostmi, nevarnostmi, ter z ukrepi, s katerimi se lahko zaščitijo pred boleznimi.
Ključne besede: SARS, nalezljive bolezni, turizem, Ljudska republika Kitajska, vpliv SARS-a
Objavljeno: 06.12.2018; Ogledov: 1201; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
PRAVICA ALI DOLŽNOST STARŠEV, DA ODLOČAJO O CEPLJENJU SVOJIH OTROK
Katja Lukšič, 2016, magistrsko delo

Opis: Cepljenje je poleg preskrbe s pitno vodo in hrano ter poleg sanitacije okolja v boju proti nalezljivim boleznim za človeštvo prispevalo največ. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes ne srečamo več. Cilj cepljenja je prav gotovo to, da s cepljenjem ciljne skupine vzpostavimo kolektivno odpornost za bolezni v populaciji in s tem preprečimo širjenje povzročiteljev ali pa bolezen povsem odpravimo. Da pa ne pride ponovno do izbruha nalezljivih bolezni, je potrebna ohranitev precepljenosti prebivalstva, to pomeni, da moramo zadržati cepljenost prebivalstva na 95 ali več %. Nekatere države imajo obvezno cepljenje, v nekaterih državah pa je cepljenje neobvezno. V Sloveniji je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infuence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B. Zaradi obveznega cepljenja vlada v RS precepljenost, a stanje se lahko poslabša, saj obstaja vse več staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok. Obvezno cepljenje je eno od področij, kjer se prepletata pravo in medicina, pri tem pa se pojavljata dve vprašanji, ki sta temeljnega pomena, in sicer se na eni strani zastavlja vprašanje privolitve bolnika kot temeljne vsebine zdravstvenega posega, na drugi strani pa okviri za morebitne izključitve. S pravnega stališča se tu pojavlja tudi vprašanje nadomestne privolitve, ker je obvezno cepljenje za določene bolezni predvideno predvsem v predšolski starosti, ko so po definiciji otroci nesposobni za privolitev v poseg, zato je potrebna privolitev otrokovih staršev oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Obvezno cepljenje je torej dolžnost staršev, ki jo zapoveduje 22. člen ZNB, zato so starši dolžni ravnati v skladu s to zakonsko predpisano normo. Pravica do zdravja ljudi je torej v povezavi z obveznostjo staršev, da zagotovijo cepljenje svojih otrok.
Ključne besede: cepljenje, nalezljive bolezni, inšpektorat, otroci, precepljenost, pojasnilna dolžnost
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1626; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
PRESOJA SISTEMA VARSTVA PREBIVALSTVA PRED STEKLINO V SLOVENIJI
Monika Močnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili virus stekline, opisali poti prenosa, simptome, diagnostiko ter zdravljenje bolezni. Opisali smo ukrepe pred in po izpostavljenosti okužbi. Pripravili smo pregled sistema, ki ga v Sloveniji za preprečevanje stekline izvaja veterinarska in zdravstvena služba. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri preprečevanju okužbe. Predstavljena je specializirana antirabična ambulanta kot pomemben člen pri varovanju zdravja poškodovancev s strani živali. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na analitični presečni epidemiološki metodi dela. Instrument raziskave je bila lastno zasnovana anketa, pri sestavi katere smo se opirali na smernice, ki jih predlaga WHO za obravnavo pacientov, pri katerih obstaja sum na izpostavljenost virusu stekline. Anketirali smo 100 ljudi, ki so zaradi kakršnega koli razloga obiskali antirabično ambulanto OE NIJZ. Rezultati: Ugotovili smo, da večina ljudi obišče ambulanto zaradi stika z domačo živaljo, v domačem okolju, s poznanim psom. Večina jih je bila obravnavanih po III. kategoriji izpostavljenosti glede na stik z živaljo. Pri večini ljudi je šlo za prvo takšno obravnavo. Malo manj kot polovica anketirancev je zdravstveno pomoč poiskalo takoj. Ljudje, poškodovani po stiku z živaljo, v večini primerov poiščejo pomoč zdravstvene službe v osnovni dejavnosti oziroma v nujni medicinski pomoči, nekateri pa tudi neposredno v antirabični ambulanti. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se s strani živali poškodovane osebe poiščejo pomoč v antirabični ambulanti in da izobrazba ne vpliva na čas iskanja zdravstvene oskrbe po poškodbi. Mreža antirabičnih ambulant v OE NIJZ omogoča neprekinjen dostop za pravočasno oskrbo poškodovanih oseb, celo brez predhodnega stika z izbranim zdravnikom ali nujno medicinsko pomočjo. Potrebno pa je nameniti dodatno pozornost informiranju ljudi o pravilni oskrbi rane po poškodbi s strani živali in da morajo dosledno obiskati antirabično ambulanto.
Ključne besede: steklina, nalezljive bolezni, preventiva, antirabična ambulanta, vloga medicinske sestre v antirabični ambulanti
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 1140; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici