| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Correlations between infant mortality and recommended immunization schedules against vaccine-preventable diseases in Slovenia
Mateja Rakuša, Božena Pejković, Ivan Krajnc, Alenka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: program cepljenja, nalezljive bolezni, vzroki smrti, stopnja umrljivosti dojenčkov
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Programi cepljenja – primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško : magistrsko delo
Daša Bandur, 2022, magistrsko delo

Opis: Cepljenje velja za enega najpomembnejših medicinskih napredkov vseh časov, saj se je s cepljenjem preprečilo več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom. Da preprečimo ponovni izbruh nekaterih nalezljivim bolezni, je potrebno vzdrževati precepljenost na 95 % ali več. Države se same odločijo, na kakšen način bodo pristopile k cepljenju, ali bodo določile obvezno cepljenje ali ga zgolj priporočile. Slovenija z Zakonom o nalezljivih bolezni določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim − hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Na Hrvaškem imajo uzakonjeno obvezno cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim. Sosednja Avstrija se je odločila za priporočeno cepljenje, zgolj cepljenje proti COVID-19 je bilo v vmesnem obdobju obvezno. V Sloveniji je možno opustiti cepljenje le v primeru alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Na Hrvaškem je seznam bolj obširen ter je možno opustiti cepljenje tudi v primeru akutnih in vročinskih stanj. Kljub vsem koristim, ki jih prinaša samo cepljenje, pa vseeno nobeno cepivo ni stoodstotno varno in učinkovito, zato se vse več držav odloča za sistem objektivne odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, ki ga določa država.
Ključne besede: Cepljenje, COVID-19, nalezljive bolezni, priporočeno cepljenje, obvezno cepljenje, objektivna odgovornost
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 982; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Analiza pojavljanja izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni v povezavi z uživanjem okuženih živil v obdobju 1997 - 2016 v Sloveniji : magistrsko delo
Jani Mulec, 2021, magistrsko delo

Opis: Pred epidemijo Sars-CoV-2 (Covid-19) so prijave črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) zajemale približno četrtino vseh prijav nalezljivih bolezni in so pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Okužbe ČNB povzročajo mikroorganizmi kot so paraziti, bakterije, virusi in toksini. Na osnovi statističnih podatkov spremljanja le-teh smo v magistrskem delu ocenili epidemiološko situacijo glede izbruhov ČNB v Sloveniji od leta 1997 do leta 2016. V Sloveniji smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno zaznali 328 izbruhov ČNB, zaradi katerih je zbolelo 9394 ljudi, od tega jih je bilo 853 hospitaliziranih in 12 smrtnih primerov. Ugotovili smo, da izbruhi ČNB niso bili enakomerno porazdeljeni po letih in da je stopnja pojavnosti različna med regijami. Najvišjo povprečno stopnjo pojavnosti smo zaznali v koprski regiji z 1,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev, najmanjšo pa v goriški regiji z 0,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev. V regijah z višjim številom prebivalstva, to sta ljubljanska in mariborska, sta stopnji pojavnosti znašali 0,5 ter 1 izbruh ČNB na 100.000 prebivalcev. Najpogostejši povzročitelji so bili bakterijski (67,3 %), zlasti Salmonella enteritidis in Staphylococcus aureus ter povzročitelji neznane etiologije (24,3 %). Kljub trendu zmanjševanja izbruhov ČNB v Sloveniji je potrebno stalno spremljanje, spodbujanje zdravstvene preventive, ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju širjenja povzročiteljev in dosledno upoštevanje veljavnih smernic higienske prakse v celotni prehrambni verigi.
Ključne besede: črevesne nalezljive bolezni / prehranski patogeni bolezni / pojavnost bolezni / epidemiologija ČNB
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Ključne besede: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Medicina, pravo in družba : Sodobne dileme IV
2021

Opis: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Ključne besede: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 28.06.2021; Ogledov: 1082; Prenosov: 47
URL Povezava na datoteko

8.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1530; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Faktorji, ki vplivajo na odločitev glede cepljenja proti gripi pri kroničnih bolnikih
Dominika Muršec, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v glavnem pojavlja v zimskih mesecih. Pred njo se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kateri so faktorji, ki vplivajo na kronične bolnike pri odločitvi glede cepljenja. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane Library in COBISS.SI s pomočjo ključnih besed v angleškem in slovenskem jeziku. Potek pregleda literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: V analizo smo vključili 15 člankov. Kot glavni faktor, ki kronične bolnike prepriča v cepljenje, se je izkazal nasvet zdravnika oz. drugih zdravstvenih delavcev. S cepljenjem je bila pozitivno povezana starost, sočasna prisotnost bolezni in predhodne izkušnje s cepljenjem. Pogosti razlogi za necepljenje pa so bila mnenja ljudi, da so zdravi, da gripa ni nevarna bolezen in dvomi v učinkovitost cepiva. Diskusija in zaključek: Analiza literature je pokazala, da se navkljub prisotni kronični bolezni veliko bolnikov ne cepi proti gripi. Na tem področju bi bilo smiselno izvesti raziskave o vzrokih za necepljenje tudi v slovenskem okolju v okviru referenčnih ambulant, kamor kronični bolniki pogosteje zahajajo. Potreben je poudarek na promociji cepljenja, ozaveščanje o gripi in varnosti cepiv.
Ključne besede: promocija zdravja, preventiva, nalezljive bolezni, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1548; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (431,90 KB)

10.
Vedenje ljudi ob izbruhu epidemije v Sloveniji: primer COVID-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Evelina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti. Število prebivalcev po svetu narašča, z njimi tudi število mednarodnih potovanj, zaradi katerih smo ljudje vedno bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim s posledicami tako za ljudi kot tudi za države in gospodarstvo. Kako ljudje spreminjajo svoje vedenje v odzivu na epidemijo, je bistvenega pomena za nadzor širjenja epidemije in pripravljanje ustreznih ukrepov za zajezitev. Nova nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča novoodkriti sev koronavirusa (SARS-CoV-2), je bila v Sloveniji prvič zaznana 4. marca 2020, pri obolelih pa se kaže z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka. Pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki, za težjo obliko bolezni pa naj bi zbolelo 20 odstotkov okuženih. Slovenija je razglasila epidemijo 12. marca 2020, kar je sprožilo velik val spletnih medijskih objav, med katerimi so bili večinoma negativno napisani članki, ki so vplivali na zaskrbljenost ljudi v Sloveniji. Ukrepi zoper epidemijo so se po eni strani izkazali za uspešne, saj je večina ljudi sprejela proces samozaščite oziroma spremenila vedenje z namenom zajezitve nalezljive bolezni COVID-19, po drugi strani pa bodo prinesli gospodarske in druge negativne posledice, ki bodo težko popravljive. Vsekakor pa menimo, da čas epidemije ni primeren za vladno izkoriščanje stiske ljudi in nenadzorovano trošenje državnega denarja za nakup neprimerne zaščitne opreme. Sprejemanje ukrepov je povezano z veliko odgovornostjo, saj je treba upoštevati trenutno stanje ter razmišljati tudi o stanju države in državljanov v prihodnosti. Izvedena raziskava o vedenju ljudi oziroma spreminjanju njihovega vedenja med epidemijo bolezni COVID-19 bo v prihodnosti lahko v veliko pomoč pri sprejemanju ukrepov in oblikovanju javnozdravstvenih politik.
Ključne besede: diplomske naloge, vedenje ljudi, epidemija, COVID-19, koronavirus, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 4676; Prenosov: 1774
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 1.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici