| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRŽENJSKE AKTIVNOSTI V NAKUPOVALNEM SREDIŠČU RUDNIK
Aleš Šušteršič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali trženjske aktivnosti v Nakupovalnem središču Rudnik, s ciljem ponuditi konkretne predloge za izboljšanje trženjskih aktivnosti, ki bi pripomogle k še večji razpoznavnosti in priljubljenosti med obiskovalci, kar navsezadnje pomeni tudi povečanje dohodka za trgovce. Teoretični del trženjskih aktivnosti smo večinoma povzeli po prvaku trženja Philipu Kotlerju, saj je bilo ob prebiranju literature opaziti, da tudi drugi avtorji povzemajo njegove raziskave. Žal prav s področja trženja nakupovalnih centrov ali središč ne obstaja strokovna literatura, temveč se trženjske aktivnosti v glavnem nanašajo na trženje izdelkov, storitev in organizacij. Prav zato smo se pri izdelavi diplomske naloge večkrat srečali s težavami. Kljub temu smo izsledke iz strokovne literature s področja trženja kar v največji meri uporabili pri izdelavi naše diplomske naloge. Vseskozi smo zasledovali cilj, kako čim bolj izboljšati trženjske aktivnosti nakupovalnega središča. Za dosego tega cilja je bilo najprej potrebno ugotoviti, kje je sporočilo pomanjkljivo oz. neustrezno. Zato smo najprej pristopili k analizi tržnega okolja nakupovalnega središča, s čimer smo želeli spoznati potrošnike, njihove nakupovalne navade in vpliv okolja. Nato smo pristopili k analizi trženjskega spleta Nakupovalnega središča Rudnik, kar nam je bila podlaga za podajo konkretnih izboljšav trženjskih aktivnosti. Objektivne ocene in posredovanja priporočil izboljšav tržnega komuniciranja ne bi mogli podati brez izvedene raziskave med potrošniki na sami lokaciji nakupovalnega središča. Šele ta raziskava je pokazala prave pomanjkljivosti pri komuniciranju s potrošniki. Pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov smo večinoma uspeli vzpostaviti pristen odnos s potrošniki in tako dejansko zaznali težave, s katerimi se soočajo. Naši predlogi izboljšav bi vsekakor pripomogli k večji razpoznavnosti Nakupovalnega središča Rudnik in upamo, da jih bodo trgovci sčasoma tudi sprejeli. Če želi nakupovalno središče prerasti sedanje okvire lokacij posameznih nakupovalnih centrov in postati pravo nakupovalno središče, mora ustvariti in nadalje graditi na razpoznavnosti blagovne znamke Nakupovalnega središča Rudnik. Le tako bo dotok novih kupcev večji, posledično tudi dobiček in mogoča bo nadaljnja širitev.
Ključne besede: trženje, trženjsko komuniciranje, trženjski splet, trženjsko-komunikacijski splet, Nakupovalno središče Rudnik
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1851; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
ČAROBNOST ZASTEKLJENIH PEJSAŽEV: SOCIOLOŠKA ANALIZA
Maja Nemšak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Čarobnost zastekljenih pejsažev: sociološka analiza se ukvarja s fenomenom sodobnih nakupovalnih središč oziroma z analizo nakupovalnega središča Europark. Cilj diplomskega dela je pojasniti, kaj žene ljudi v nakupovalna središča (konkretno v Europark) oziroma ugotoviti, v čem se skriva čarobnost teh zastekljenih pejsažev. Odgovor na zastavljeno vprašanje je terjal obravnavo teoretičnih nastavkov o potrošnji in potrošniški družbi, razpravo o različnih pogledih na nakupovalna središča ter analizo konkretnega primera – nakupovalnega središča Europark. Dokazali smo, da sodobnega potrošnika v nakupovalna središča ne žene zgolj motiv (na)kupovanja eksistenčnih dobrin oziroma izdelkov, ampak tudi želja po izkustvu užitka, zabavi, sproščanju, sociabilnosti in vključenosti v sodobno (potrošniško) družbo. To željo zadovoljujejo prav nakupovalna središča, ki so hkrati mesta zabave, visoko estetizirani prostori potrošnje, prostor družabnosti, hiperrealnost itd. Vzgibov za obisk nakupovalnega središča torej ne moremo razumeti brez razumevanja širokega spektra družbenih sprememb, povezanih s preobratom od moderne k postmoderni družbi, od poglavitne vloge dela k poglavitni vlogi trga in potrošnje, od tradicionalnega k sodobnemu hedonizmu, od primata potreb in želje k primatu stila in estetizacije potrošnje, od potrošnje, ki zadovoljuje posameznikove materialne potrebe, k potrošnji, ki naglašuje posameznikove fantazije.
Ključne besede: nakupovalno središče, potrošnja kot kulturna in socialna praksa, sociabilnost, estetizacija prostorov potrošnje, izkustvo užitka
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1670; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici