Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Ključne besede: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Živimo v svetu, kjer je elektronsko poslovanje eden izmed glavnih načinov poslovanja. S sodobno tehnologijo ter globalnim informativnim povezovanjem zajema elektronsko poslovanje vse od nakupovanja preko spleta, prodajo proizvodov in storitev ter najrazličnejše komunikacije. Zaradi te neodvisnosti je v času epidemije Covid-19 postala spletna prodaja samoumevni način zadovoljevanja potreb odjemalca. Covid-19 je imel pomemben vpliv na spletno trgovino po vsem svetu. Zaradi teh prilagoditev je spletna trgovina hitro rasla. Koronavirus je odjemalce usmeril k uporabi interneta in k svoji vsakodnevni rutini prisilil odjemalce, da nakupujejo preko spletne trgovine. Magistrsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili dejavnike vedenja odjemalcev, prikazali proces nakupnega vedenja ter se osredotočili na vedenjske odzive v času epidemije in sprememb nakupovalnih navad slovenskih odjemalcev. V nadaljevanju smo opisali dejavnike ter posledice zadovoljstva ter kot pomemben dejavnik opredelili koncept zaznane vrednosti in pričakovanja odjemalcev. V empirični raziskavi smo obravnavali rezultate izvedene ankete. Analizirali smo slovenske odjemalce in raziskali, kakšne so bile nakupovalne navade v času Covid-19. Prikazali smo dejstva, zakaj nekateri uporabniki (ne) kupujejo preko spleta, in pomembne dejavnike, ki vplivajo na odločitev o spletnem nakupovanju. Prikazali smo ugotovitve, ki so za odjemalce ključnega odločitvenega pomena. Prav tako smo ugotovili razloge za zadovoljstvo s spletnim nakupovanjem slovenskih odjemalcev. V skladu z ugotovljenimi podatki bomo podali tudi ustrezno kritično oceno.
Ključne besede: Vedenje odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, nakupovalne navade, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Ekološko pridelana živila so danes prisotna v tako rekoč vseh slovenskih trgovinah in med potrošniki veljajo za bolj kakovostno in bolj zdravo izbiro od konvencionalno pridelanih živil. Potrošniki jim pripisujejo številne lastnosti, ki sicer niso vselej povezane z njihovim načinom pridelave, vendar igrajo ključno vlogo pri odločitvi za nakup. V tem delu smo predstavili običajne poglede potrošnikov na fenomen ekološko pridelane hrane, njihovo ozaveščenost o ponudbi tovrstnih izdelkov pri nas, njihovo dejansko ozaveščenost o ekološki pridelavi hrane in označevanju ekoloških živil, njihove nakupovalne navade ter dejavnike, ki vplivajo na nakupovalne odločitve. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavlja teoretično osnovo za naše raziskovanje. Predstavili smo načela in cilje ekološke pridelave hrane ter njene zakonodajne vidike v slovenskem in evropskem prostoru. Spoznali smo osnove certificiranja ekoloških izdelkov in uradne oznake, ki potrošnikom zagotavljajo, da so živila pridelana na ekološki način. V nadaljevanju smo predstavili ugotovitve tujih raziskovalcev o odločilnih dejavnikih v procesu nakupa ekoloških živil — kaj je potrošnikom najpomembneje, ko izbirajo, kupujejo in uživajo ekološko pridelano hrano. Na podlagi analize obstoječih raziskav iz tujine smo sestavili okvirni profil tipičnega potrošnika ekoloških živil. V empiričnem delu diplomskega dela smo v prvi fazi opravili analizo slovenskega trga z ekološkimi živili. Odpravili smo se v štiri različne tipe trgovin z živili: market, supermarket, diskontno prodajalno in specializirano prodajalno z zdravo prehrano. Ugotavljali smo, kako pestra je ponudba ekoloških izdelkov, kako so postavljeni na prodajne police, kako so ločeni od preostale ponudbe, kako so označene police in kakšne oznake so na samih izdelkih. S tem smo želeli podrobneje spoznati okolje, v katerem potrošniki sprejemajo nakupovalne odločitve in ponudbo izdelkov, med katerimi lahko izbirajo. V drugem delu empiričnega dela diplomskega dela smo opravili spletno anketno raziskavo, v kateri je sodelovalo 97 anonimnih udeležencev. Cilj anketne raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto udeleženci kupujejo ekološko pridelano hrano, kateri so njihovi običajni motivi za nakup, kako dobro poznajo ekološko pridelavo in ali prepoznavajo uradne oznake, ki označujejo ekološka živila. Zanimalo nas je, ali zaupajo tem oznakam, kje dobivajo informacije o ekoloških živilih ter ali ima ekološka hrana po njihovem mnenju kakšne pomanjkljivosti. Na podlagi demografskih podatkov in informacij o njihovih nakupovalnih navadah v povezavi z drugimi vrstami ekoloških izdelkov (kozmetika, izdelki za gospodinjstvo in osebno nego, oblačila) smo ugotavljali, ali profil rednega kupca ekoloških izdelkov tudi v praksi ustreza prej določenim teoretičnim izhodiščem. Ugotovili smo, da igrajo najpomembnejšo vlogo v nakupovalnem procesu osebne vrednote potrošnikov (skrb za zdravje, okolijska ozaveščenost, želja po uživanju lokalno pridelane hrane) in cena. Redni potrošniki so dobro ozaveščeni o ekološki pridelavi in uradnih oznakah, medtem ko ozaveščenost in zaupanje v ekološko pridelano hrano upada sorazmerno s pogostostjo kupovanja prav teh. Za izboljšanje splošne ozaveščenosti potrošnikov o ekološki pridelavi hrane in za preprečevanje zavajanja potrošnikov s strani proizvajalcev neekološko pridelane hrane ter trgovcev bi bilo treba izboljšati tržne strategije na nacionalni ravni ter vzpostaviti sistem izobraževanja slovenskih potrošnikov v medijih in izobraževalnih ustanovah. Diplomsko delo je torej dobra podlaga za razvoj novih marketinških strategij in nacionalnih izobraževalnih programov za promocijo ekološko pridelane hrane v Slovenskem prostoru.
Ključne besede: ekološko pridelana hrana, navade potrošnikov, nakupovalne odločitve, slovenski trg
Objavljeno v DKUM: 05.06.2018; Ogledov: 1882; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Če ni strasti, ni posla. Cilj vsakega posla je prodaja. Lahko imamo še tako odličen modni izdelek ali storitev, če ostane za zidovi ustvarjalcev, je v svetu potrošnje vreden manj kot nič. Enaka usoda doleti nezanimive izdelke, ki jih kupci ne opazijo. Rešitev ponuja novi management blagovnih znamk. Zmagovalci jo poznajo. V teoretičnem delu spoznavamo, kaj je novodobni management blagovnih znamk ter da ima prav trženje ključno vlogo v modnem poslovnem svetu. Opravljanje trženjske funkcije zahteva kompleksna znanja: od poznavanja kupcev, zakonitosti tako globalnega trga kot mikrotržnih niš, finančnih gibanj, do soustvarjanja in postavljanja strategije blagovnih znamk ter s tem izvajanje ciljev podjetja. Predstavljamo lastnosti blagovnih znamk, ki so pomembne za kupce in podjetja, njihovo vrednost, pravno zaščito ter prepletenost 7xP elementov marketinškega spleta (izdelka oz. storitve, cene, razpečave, promocije, ljudi, izvajanja) s ciljnim trgom in kupci. Ponujamo odgovore na vprašanja: kako nastajajo modne kolekcije, kdo jih oblikuje, kako do modnih informacij, zakaj imajo modne hiše različne cenovne nivoje kolekcij in več blagovnih znamk, kakšna življenjska doba se zanje pričakuje, kdo odloča o vodilnih trendih sezone, kakšne so vrste oglaševanja, kakšni so načini prodaje in zakaj so pomembne poprodajne aktivnosti. Blagovne znamke iz sveta mode, H&M, ZARA, LVMH, PPR, nam odkrivajo svoje poti do uspeha, česar žal ne moremo povedati o večini slovenskih proizvajalcev, medtem ko slovenski oblikovalki Nataša Čagalj in Lara Bohinc predstavljata sam vrh svetovnega modnega oblikovanja. Novodobni management skriva tudi svoje temne plati, kar navajamo v podpoglavju 2.8: Blagovne znamke — poštena laž ali pravica izbire. Modni del odkriva pomembnejše zgodovinske izdelke, navade in dogajanja, ki so vplivala na nastanek blagovnih znamk, ki jih poznamo še danes. Lepo oblikovano in nadišavljeno telo z ustreznim oblačilom pomembno vpliva na ustvarjanje prvega vtisa. S tem namenom predstavljamo, kakšna so poslovna in protokolarna oblačila za oba spola. Raziskovalni del nam ponuja odgovore na sledeče teme, ki se nanašajo na Slovenijo in njene prebivalce: - kakšna je pomembnost potrošnje slovenskih kupcev za njihov zunanji videz, - kako povezujejo nakupe parfumske kozmetike s prestižnimi blagovnimi znamkami, - katere modne izdelke Slovenci/-ke pogosteje nakupujejo - oblačila ali dodatke, - ali mlajše generacije v Sloveniji kupujejo oblačila domačih proizvajalcev, - ali se Slovenci/-ke zavedajo prednosti pravilno izbranega oblačila in - ali je kultura oblačenja vključena v izobraževalne procese. Modo in njeno nevidno ozadje ustvarjajo ljudje s kompleksnim znanjem in svetovljansko širino.
Ključne besede: blagovna znamka, management blagovnih znamk, moda, oblačenje, nakupovalne navade.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 4361; Prenosov: 573
Celotno besedilo (3,39 MB)