| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nakupno vedenje odjemalcev na družbenih omrežjih kot platformah za nakupovanje
Julija Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: Družbena omrežja dandanes predstavljajo pomemben del vsake marketinške strategije podjetja. Niso več zgolj komunikacijsko orodje, temveč imajo pomembno vlogo pri nakupnem vedenju odjemalcev ter vplivajo na proces nakupnega odločanja. Nenehno se razvijajo v smeri čim bolj enostavne in personalizirane uporabniške izkušnje, z implementiranjem novih funkcij pa nakazujejo izrazit razvoj, usmerjen v vzpostavljanje platforme za nakupovanje. Integracija spletne prodaje in družbenih omrežij je za podjetja lahko učinkovita le, če dobro poznajo svoje ciljne skupine in njihovo nakupno vedenje, ki mu lahko prilagodijo marketinške strategije, in zagotovijo edinstveno nakupovalno izkušnjo. V teoretičnem delu smo obravnavali družbena omrežja in pomen njihove uporabe za podjetja ter predstavili sodobne trende. Podrobneje smo analizirali vlogo družbenih omrežij kot komunikacijske platforme in kot platforme za nakupovanje. Predstavili smo teoretična izhodišča na področju vedenja odjemalcev na družbenih omrežjih ter opredelili segmente odjemalcev, preučili njihov odločitveni proces in nakupno vedenje. Posebej smo se osredotočili na ključne dejavnike nakupnega vedenja, kot so brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, elektronska komunikacija »od ust do ust«, informacije na družbenih omrežjih in nakupna namera. V empiričnem delu smo raziskovali, kateri dejavniki hedonistične in utilitaristične motivacije odjemalce motivirajo, da brskajo po izdelkih na družbenih omrežjih ter kako to vpliva na njihovo nakupno namero in posredovanje informacij »od ust do ust«. Preučevali smo tudi, kako odjemalci dojemajo informacije na družbenih omrežjih in kako te vplivajo na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih in na nakupno namero odjemalcev. Rezultati kažejo, da kakovost informacij in sprejemanje informacij pomembno vplivata na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko verodostojnost in uporabnost informacij nista statistično povezani z brskanjem. Med utilitarističnimi dejavniki motivacije ugotavljamo, da imajo dostopnost informacij, raznolikost izdelkov in prilagojeni oglasi pomemben vpliv na brskanje, medtem ko udobje ni statistično povezano z brskanjem. Pustolovskost in zabava ter avtoriteta in status sta hedonistična dejavnika motivacije, ki imata pomemben vpliv na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko hedonistični dejavnik odkrivanje trendov in socializacija ni povezan z brskanjem. Ugotavljamo še, da informacije na družbenih omrežjih in brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vplivajo na nakupno namero odjemalcev, prav tako pa brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vpliva na posredovanje informacij »od ust do ust«.
Ključne besede: družbena omrežja, nakupno vedenje odjemalcev, informacije na družbenih omrežjih, utilitaristična motivacija, hedonistična motivacija, nakupna namera, posredovanje informacij »od ust do ust«
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu
Davida Pogorevc Hafner, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu. Opišemo, kaj je zeleni marketing in kdo so zeleni potrošniki, natančneje pa se dotaknemo teme zeleni turizem, ki v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen ter se hitro razvija zaradi neokrnjene narave, pestre kulturne dediščine ter raznolike in izvrstne kulinarične ponudbe. Razvoj zelenega marketinga in turizma postaja vse pomembnejši, saj smo se začeli vsaj v razvitem delu sveta vse bolj zavedati problema onesnaženosti zraka, globalnega segrevanja ter pogubnih posledic klimatskih sprememb, pomanjkanja pitne vode, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali. Varovanje okolja je postalo ključno družbeno vprašanje, ki zahteva trajnostno naravnanost podjetij. Zeleni marketing je učinkovita strategija, ki ozavešča turiste o pomembnosti trajnostnega turizma in spodbuja zeleno ravnanje. V diplomskem delu smo raziskali potencial zelenega turizma v Sloveniji ter vpliv zelenega marketinga na zeleno zavest in ravnanje turistov. Ugotovili smo, koliko okoljska ozaveščenost vpliva na nakupno vedenje odjemalcev in koliko so v zameno pripravljeni plačati več ter tudi, ali okoljski znaki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve odjemalcev/turistov in ali bi se potrošniki večkrat odločili za zeleno turistično ponudbo, če bi bila na voljo. Prišli smo do sklepa, da potrošniki še vedno raje ostanejo v coni svojega udobja in se odločajo za okolju bolj prijazne alternative v glavnem le, če so cene tovrstne ponudbe konkurenčne. Če pa se odločijo, verjamejo, da so zato boljši/odgovornejši potrošniki in pripomorejo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Tudi pri turistični ponudbi cenijo kakovost, udobje in prestiž in se za zeleno turistično ponudbo ne odločijo vedno, temveč pretežno takrat, ko je v skladu z njihovimi pričakovanji o doživetem in udobnem dopustu.
Ključne besede: zeleni marketing, zeleni turizem, zeleni odjemalci/turisti, nakupno vedenje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
Vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Maja Šušteršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Ključne besede: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

4.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Ključne besede: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

5.
Impulzivno nakupovanje
Ana Marija Zupanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Impulzivno nakupovanje je vsem dobro poznano, a velikokrat napačno interpretirano, prav tako ga je težko opredeliti z enotno in celovito definicijo. So pa raziskovalci enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja. In sicer, nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Tovrstno nakupno vedenje na prvi pogled morda izgleda enostavno, vendar temu ni tako. Velja namreč za kompleksno obliko nakupnega vedenja. S časom in večanjem nasičenosti trga z raznimi izdelki in storitvami, se je posledično spremenila tudi kultura potrošnje. Ogromna razpoložljivost izdelkov, vplivi oglasnih sporočil, privlačnost izdelkov, trendi, nagnjenost k potrošnji ipd., odjemalcem omogočajo, da podležejo skušnjavi in opravijo t.i. impulziven nakup. Impulzivno nakupno vedenje je del širšega področja raziskovanja, vedenja odjemalcev, na področju katerega gre za študijo procesov izbire, nakupovanja, uporabljanja ali razpolaganja z izdelki, storitvami, za zadovoljitev potreb in želj posameznikov ali skupin. Odjemalci torej skozi proces nakupovanja sprejemajo nakupne odločitve, da zadovoljijo njihove potrebe. Ta proces odločanja je lahko včasih čisto samodejen oz. rutinski, lahko je tudi povsem čustveno pogojen, spet v nekaterih primerih pa je kompleksen in zahteva večje napore odjemalca za sprejetje prave nakupne odločitve. Tovrsten nakupni proces imenujemo razširjen proces odločanja in temelji na podlagi racionalnih in izredno premišljenih odločitev. V nasprotju s tem nakupnim procesom, pa je impulzivno nakupovanje povsem kontradiktivno. Včasih namreč odjemalci doživijo nakupne impulze, ki jih privedejo do nakupa, ki ni posledica racionalne nakupne odločitve. Odločitve odjemalcev ob impulzivnem nakupu, kršijo temeljna načela modela »homo economicus«, ki predpostavlja, da ima odjemalec popoln dostop do vseh potrebnih informacij in vse relevantne informacije ob sprejemanju svojih nakupnih odločitev tudi racionalno upošteva. Pri klasičnem nakupnem vedenju, torej odjemalci v vseh fazah nakupnega procesa, sprejemajo racionalne nakupne odločitve, ki so neodvisne od njegovih čustev, počutja in psiholoških stanj. Pri impulzivnem nakupnem procesu pa prevlada čisto nasprotje. Pri impulzivnem nakupnem procesu odjemalec namreč ni popolnoma informiran, nima jasno izraženih potreb in je pod vplivom različnih dejavnikov oz. impulzov. Model procesa impulzivnega nakupovanja lepo prikazuje vedenje, ki sledi določeni strukturi, od tvorbe in uveljavitve ali opustitve t.i. potrošniškega impulza. Pri tem pa so izredno pomembni tudi razni dejavniki, ki na tovrstno vedenje vplivajo in ga pogojujejo. Ti dejavniki so tudi osrednja tema tega diplomskega projekta. Za lažje razumevanje so dejavniki razvrščeni na kategorije. In sicer, notranje dejavnike, v okviru katerih je obravnavana nagnjenost posameznika k impulzivnosti, razpoloženje, vrednote, simbolizem in identiteta. Demografske značilnosti, kjer so vključene razlike v nakupnem vedenju med spoloma. Zunanje dejavnike kot so nakupno okolje, nakupovanje kot užitek in t.i. »store browsing«, razpoložljivost časa in denarja. Ter socio-kulturne dejavnike, kot sta kultura in družba. Glavni cilj diplomskega projekta je bil opredeliti in opisati proces impulzivnega nakupovanja, ter opredeliti glavni niz stimulantov, ki vplivajo na impulzivno nakupno vedenje. S pregledom relevantne literature in ključnih raziskav na področju izbrane tematike, sem želela oblikovati smiseln teoretičen konstrukt, ki pojasnjuje obravnavano tematiko.
Ključne besede: Impulzivno nakupovanje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, proces impulzivnega nakupovanja, dejavniki impulzivnega nakupovanja
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1842; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (473,78 KB)

6.
Povezanost socioloških in psiholoških dejavnikov z nakupnim vedenjem in vključevanjem odjemalcev, v personalizirano marketinško komunikacijsko kampanjo, Ta Coca-Cola je zate
Selvedin Mujagić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo področje marketinga vključevanja odjemalcev, enega izmed sodobnih marketinških pristopov, ki se izvaja kot marketinška in spletna strategija za načrtovanje in upravljanje vedenja odjemalcev. Magistrsko delo je sestavljeno iz uvodnega dela, teoretične obravnave, raziskovalnega dela, predlogov menedžmentu in sklepa naloge. Uvodni del magistrske naloge se nanaša na opis področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevalnega vedenja odjemalcev. Vključuje tudi opredelitve problema raziskave, ciljev, namena in raziskovalnih hipotez in omejitev raziskave ter predstavitev predvidene metodologije raziskave. Teoretični del naloge pojasnjuje osrednja teoretična izhodišča avtorjev s področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. V magistrski nalogi želimo ugotoviti povezanost med sociološkimi in psihološkimi dejavniki z nakupnim vedenjem odjemalcev in vključevanjem odjemalcev na primeru marketinško komunikacijske kampanje »Ta Coca-Cola je zate!«. Empirični del naloge je osredotočen na marketinško komunikacijsko kampanjo, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«. Kampanja je v letu 2013 generirala približno sto milijonov različnih imen in priljubljenih besed ter jih umestila na personalizirane Coca-Coline steklenice in pločevinke. Napis z unikatnim imenom je bilo mogoče oblikovati preko spletne strani in prevzeti v trgovini. Nekatera najpogostejša imena so bila že na voljo na pločevinkah in steklenicah v trgovinah. Coca-Colina kampanja predstavlja največjo evropsko in svetovno personalizirano kampanjo, izvedeno do sedaj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti povezanost raziskovalnih spremenljivk odnosa do blagovne znamke, čustev in subjektivnih norm z nakupnim in vključevalnim vedenjem odjemalcev. Nakupno vedenje se odraža z nakupnimi značilnostmi (pogostost nakupa Coca-Cole, tedenska in mesečna povprečna vrednost nakupa), povezanimi z brezalkoholno pijačo Coca-Cola. Obenem nas zanima, ali in kako so nakupne navade, ki oblikujejo vedenje odjemalcev, povezane z namero odjemalcev po vključevanju v marketinško komunikacijske aktivnosti, povezane z blagovno znamko Coca-Cola. Vključevalno vedenje se odraža predvsem z odzivanjem odjemalcev na marketinške dražljaje in aktivnosti blagovne znamke Coca-Cola (z vključevanjem v spletne skupnosti, všečkanjem, deljenjem objav na družbenih omrežjih, povezanih s Coca-Colo). Magistrska naloga je razdeljena v dva sklopa, v teoretični in empirični del naloge. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve, teorije in področja, ki so relevantna za empirični del naloge. Prva dva sklopa teorije zajemata pojasnitev vedenja odjemalcev in nakupnega vedenja. V preostalih delih teorije smo se osredotočili na koncept integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. Teoretični del naloge smo zaokrožili s krajšo predstavitvijo marketinške kampanje, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«, ki je predmet raziskovanja v empiričnem delu naloge. Predlog menedžmentu, ki je del perspektivnega dela magistrske naloge, smo posvetili podajanju predlogov in usmeritvi glede bodočega razvoja marketinga spletnega vključevanja odjemalcev. Sklepni del naloge se osredotoča na predstavitev ugotovitev raziskovalnega dela magistrske naloge.
Ključne besede: vedenje odjemalcev, nakupno vedenje odjemalcev, marketinško komuniciranje, integrirano marketinško komuniciranje, vključevanje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 08.03.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
ZAZNANO TVEGANJE PRI ODLOČANJU O NAKUPU IZDELKA
Maja Gjerkeš, 2014, diplomsko delo

Opis: Določeno stopnjo tveganja doživi prav vsak posameznik, ko se določa o nakupu izdelkov ali storitev. Ali je ta stopnja nizka ali visoka, pa je odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na naše nakupne odločitve. Dejavniki, ki vplivajo na vedenje odjemalcev so psihološkega in socialnega izvora. Torej na posameznike kot odjemalce na eni strani vpliva vrsta dejavnikov kot so zaznavanje, učenje in spomin, motivacija, stališča, osebnost, odnos do stvari in storitev ter na drugi strani okolje in kultura, skupine in družbeni mediji, gospodinjstva in organizacije.
Ključne besede: Zaznano tveganje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, nakupni proces, zaznavanje, odjemalec.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2014; Ogledov: 1464; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (781,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici