Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Družbena omrežja dandanes predstavljajo pomemben del vsake marketinške strategije podjetja. Niso več zgolj komunikacijsko orodje, temveč imajo pomembno vlogo pri nakupnem vedenju odjemalcev ter vplivajo na proces nakupnega odločanja. Nenehno se razvijajo v smeri čim bolj enostavne in personalizirane uporabniške izkušnje, z implementiranjem novih funkcij pa nakazujejo izrazit razvoj, usmerjen v vzpostavljanje platforme za nakupovanje. Integracija spletne prodaje in družbenih omrežij je za podjetja lahko učinkovita le, če dobro poznajo svoje ciljne skupine in njihovo nakupno vedenje, ki mu lahko prilagodijo marketinške strategije, in zagotovijo edinstveno nakupovalno izkušnjo. V teoretičnem delu smo obravnavali družbena omrežja in pomen njihove uporabe za podjetja ter predstavili sodobne trende. Podrobneje smo analizirali vlogo družbenih omrežij kot komunikacijske platforme in kot platforme za nakupovanje. Predstavili smo teoretična izhodišča na področju vedenja odjemalcev na družbenih omrežjih ter opredelili segmente odjemalcev, preučili njihov odločitveni proces in nakupno vedenje. Posebej smo se osredotočili na ključne dejavnike nakupnega vedenja, kot so brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, elektronska komunikacija »od ust do ust«, informacije na družbenih omrežjih in nakupna namera. V empiričnem delu smo raziskovali, kateri dejavniki hedonistične in utilitaristične motivacije odjemalce motivirajo, da brskajo po izdelkih na družbenih omrežjih ter kako to vpliva na njihovo nakupno namero in posredovanje informacij »od ust do ust«. Preučevali smo tudi, kako odjemalci dojemajo informacije na družbenih omrežjih in kako te vplivajo na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih in na nakupno namero odjemalcev. Rezultati kažejo, da kakovost informacij in sprejemanje informacij pomembno vplivata na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko verodostojnost in uporabnost informacij nista statistično povezani z brskanjem. Med utilitarističnimi dejavniki motivacije ugotavljamo, da imajo dostopnost informacij, raznolikost izdelkov in prilagojeni oglasi pomemben vpliv na brskanje, medtem ko udobje ni statistično povezano z brskanjem. Pustolovskost in zabava ter avtoriteta in status sta hedonistična dejavnika motivacije, ki imata pomemben vpliv na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko hedonistični dejavnik odkrivanje trendov in socializacija ni povezan z brskanjem. Ugotavljamo še, da informacije na družbenih omrežjih in brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vplivajo na nakupno namero odjemalcev, prav tako pa brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vpliva na posredovanje informacij »od ust do ust«.
Ključne besede: družbena omrežja, nakupno vedenje odjemalcev, informacije na družbenih omrežjih, utilitaristična motivacija, hedonistična motivacija, nakupna namera, posredovanje informacij »od ust do ust«
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Ključne besede: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 999; Prenosov: 231
Celotno besedilo (5,66 MB)

Opis: Impulzivno nakupovanje je vsem dobro poznano, a velikokrat napačno interpretirano, prav tako ga je težko opredeliti z enotno in celovito definicijo. So pa raziskovalci enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja. In sicer, nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Tovrstno nakupno vedenje na prvi pogled morda izgleda enostavno, vendar temu ni tako. Velja namreč za kompleksno obliko nakupnega vedenja. S časom in večanjem nasičenosti trga z raznimi izdelki in storitvami, se je posledično spremenila tudi kultura potrošnje. Ogromna razpoložljivost izdelkov, vplivi oglasnih sporočil, privlačnost izdelkov, trendi, nagnjenost k potrošnji ipd., odjemalcem omogočajo, da podležejo skušnjavi in opravijo t.i. impulziven nakup. Impulzivno nakupno vedenje je del širšega področja raziskovanja, vedenja odjemalcev, na področju katerega gre za študijo procesov izbire, nakupovanja, uporabljanja ali razpolaganja z izdelki, storitvami, za zadovoljitev potreb in želj posameznikov ali skupin. Odjemalci torej skozi proces nakupovanja sprejemajo nakupne odločitve, da zadovoljijo njihove potrebe. Ta proces odločanja je lahko včasih čisto samodejen oz. rutinski, lahko je tudi povsem čustveno pogojen, spet v nekaterih primerih pa je kompleksen in zahteva večje napore odjemalca za sprejetje prave nakupne odločitve. Tovrsten nakupni proces imenujemo razširjen proces odločanja in temelji na podlagi racionalnih in izredno premišljenih odločitev. V nasprotju s tem nakupnim procesom, pa je impulzivno nakupovanje povsem kontradiktivno. Včasih namreč odjemalci doživijo nakupne impulze, ki jih privedejo do nakupa, ki ni posledica racionalne nakupne odločitve. Odločitve odjemalcev ob impulzivnem nakupu, kršijo temeljna načela modela »homo economicus«, ki predpostavlja, da ima odjemalec popoln dostop do vseh potrebnih informacij in vse relevantne informacije ob sprejemanju svojih nakupnih odločitev tudi racionalno upošteva. Pri klasičnem nakupnem vedenju, torej odjemalci v vseh fazah nakupnega procesa, sprejemajo racionalne nakupne odločitve, ki so neodvisne od njegovih čustev, počutja in psiholoških stanj. Pri impulzivnem nakupnem procesu pa prevlada čisto nasprotje. Pri impulzivnem nakupnem procesu odjemalec namreč ni popolnoma informiran, nima jasno izraženih potreb in je pod vplivom različnih dejavnikov oz. impulzov. Model procesa impulzivnega nakupovanja lepo prikazuje vedenje, ki sledi določeni strukturi, od tvorbe in uveljavitve ali opustitve t.i. potrošniškega impulza. Pri tem pa so izredno pomembni tudi razni dejavniki, ki na tovrstno vedenje vplivajo in ga pogojujejo. Ti dejavniki so tudi osrednja tema tega diplomskega projekta. Za lažje razumevanje so dejavniki razvrščeni na kategorije. In sicer, notranje dejavnike, v okviru katerih je obravnavana nagnjenost posameznika k impulzivnosti, razpoloženje, vrednote, simbolizem in identiteta. Demografske značilnosti, kjer so vključene razlike v nakupnem vedenju med spoloma. Zunanje dejavnike kot so nakupno okolje, nakupovanje kot užitek in t.i. »store browsing«, razpoložljivost časa in denarja. Ter socio-kulturne dejavnike, kot sta kultura in družba. Glavni cilj diplomskega projekta je bil opredeliti in opisati proces impulzivnega nakupovanja, ter opredeliti glavni niz stimulantov, ki vplivajo na impulzivno nakupno vedenje. S pregledom relevantne literature in ključnih raziskav na področju izbrane tematike, sem želela oblikovati smiseln teoretičen konstrukt, ki pojasnjuje obravnavano tematiko.
Ključne besede: Impulzivno nakupovanje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, proces impulzivnega nakupovanja, dejavniki impulzivnega nakupovanja
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 2243; Prenosov: 171
Celotno besedilo (473,78 KB)

Opis: Določeno stopnjo tveganja doživi prav vsak posameznik, ko se določa o nakupu izdelkov ali storitev. Ali je ta stopnja nizka ali visoka, pa je odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na naše nakupne odločitve. Dejavniki, ki vplivajo na vedenje odjemalcev so psihološkega in socialnega izvora. Torej na posameznike kot odjemalce na eni strani vpliva vrsta dejavnikov kot so zaznavanje, učenje in spomin, motivacija, stališča, osebnost, odnos do stvari in storitev ter na drugi strani okolje in kultura, skupine in družbeni mediji, gospodinjstva in organizacije.
Ključne besede: Zaznano tveganje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, nakupni proces, zaznavanje, odjemalec.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2014; Ogledov: 1610; Prenosov: 273
Celotno besedilo (781,59 KB)