Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V svojem diplomskem delu obravnavam vključitev uporabnika v razvoj novega izdelka. Predstavim različne načine interakcije med podjetjem in uporabniki ter jih podrobneje opišem. Posebej sem se posvetil metodi razvoja funkcij kakovosti (QFD). V nadaljevanju sem se posvetil temeljnim trženjskim konceptom in podrobneje opisal pristop ciljnega trženja. V drugem delu diplomskega dela se osredotočim na (ne)zadovoljstvo uporabnikov ter nekatere možne vplive in posledice (ne)zadovoljstva ter opišem model nakupnega procesa z vidika uporabnika. Na koncu pa sem pozornost usmeril v metode merjenja zadovoljstva in podrobneje opisal Kanov model ter Net promoter score (NPS).
Ključne besede: razvoj novega izdelka, QFD, zadovoljstvo uporabnika, nakupno vedenje, Kanov model
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 1018; Prenosov: 109
Celotno besedilo (769,42 KB)

Opis: V magistrskem delu predstavljamo področje marketinga vključevanja odjemalcev, enega izmed sodobnih marketinških pristopov, ki se izvaja kot marketinška in spletna strategija za načrtovanje in upravljanje vedenja odjemalcev. Magistrsko delo je sestavljeno iz uvodnega dela, teoretične obravnave, raziskovalnega dela, predlogov menedžmentu in sklepa naloge. Uvodni del magistrske naloge se nanaša na opis področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevalnega vedenja odjemalcev. Vključuje tudi opredelitve problema raziskave, ciljev, namena in raziskovalnih hipotez in omejitev raziskave ter predstavitev predvidene metodologije raziskave. Teoretični del naloge pojasnjuje osrednja teoretična izhodišča avtorjev s področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. V magistrski nalogi želimo ugotoviti povezanost med sociološkimi in psihološkimi dejavniki z nakupnim vedenjem odjemalcev in vključevanjem odjemalcev na primeru marketinško komunikacijske kampanje »Ta Coca-Cola je zate!«. Empirični del naloge je osredotočen na marketinško komunikacijsko kampanjo, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«. Kampanja je v letu 2013 generirala približno sto milijonov različnih imen in priljubljenih besed ter jih umestila na personalizirane Coca-Coline steklenice in pločevinke. Napis z unikatnim imenom je bilo mogoče oblikovati preko spletne strani in prevzeti v trgovini. Nekatera najpogostejša imena so bila že na voljo na pločevinkah in steklenicah v trgovinah. Coca-Colina kampanja predstavlja največjo evropsko in svetovno personalizirano kampanjo, izvedeno do sedaj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti povezanost raziskovalnih spremenljivk odnosa do blagovne znamke, čustev in subjektivnih norm z nakupnim in vključevalnim vedenjem odjemalcev. Nakupno vedenje se odraža z nakupnimi značilnostmi (pogostost nakupa Coca-Cole, tedenska in mesečna povprečna vrednost nakupa), povezanimi z brezalkoholno pijačo Coca-Cola. Obenem nas zanima, ali in kako so nakupne navade, ki oblikujejo vedenje odjemalcev, povezane z namero odjemalcev po vključevanju v marketinško komunikacijske aktivnosti, povezane z blagovno znamko Coca-Cola. Vključevalno vedenje se odraža predvsem z odzivanjem odjemalcev na marketinške dražljaje in aktivnosti blagovne znamke Coca-Cola (z vključevanjem v spletne skupnosti, všečkanjem, deljenjem objav na družbenih omrežjih, povezanih s Coca-Colo). Magistrska naloga je razdeljena v dva sklopa, v teoretični in empirični del naloge. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve, teorije in področja, ki so relevantna za empirični del naloge. Prva dva sklopa teorije zajemata pojasnitev vedenja odjemalcev in nakupnega vedenja. V preostalih delih teorije smo se osredotočili na koncept integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. Teoretični del naloge smo zaokrožili s krajšo predstavitvijo marketinške kampanje, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«, ki je predmet raziskovanja v empiričnem delu naloge. Predlog menedžmentu, ki je del perspektivnega dela magistrske naloge, smo posvetili podajanju predlogov in usmeritvi glede bodočega razvoja marketinga spletnega vključevanja odjemalcev. Sklepni del naloge se osredotoča na predstavitev ugotovitev raziskovalnega dela magistrske naloge.
Ključne besede: vedenje odjemalcev, nakupno vedenje odjemalcev, marketinško komuniciranje, integrirano marketinško komuniciranje, vključevanje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 08.03.2018; Ogledov: 1263; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika. Kako dragoceno je spanje, po katerem se zbudimo spočiti in naspani, pa se pogosto zavemo šele takrat, ko spanca ni več. Ker v postelji preživimo tretjino svojega časa, je zelo pomembno, da ta čas preživimo oziroma prespimo kakovostno. Ponudba ležišč v Sloveniji presega povpraševanje. Posamezniki imajo na razpolago veliko izbirno območje, a ker je konkurenca med ponudniki vsak dan ostrejša, se nam je pojavilo vprašanje, kako se posameznik odloči za nakup določenega ležišča. Se odloča na podlagi blagovne znamke, cene, garancije, preizkusa, naravnih materialov ali zgolj na podlagi oglasov, priporočil prijateljev in znancev, prodajnega osebja ali prodajnega mesta? To je vprašanje, ki smo ga želeli raziskati in prikazati ključne dejavnike procesa odločanja, ki vplivajo na posameznika in ga privedejo do odločitve za nakup oz. nenakup ležišča. Teoretični del magistrskega dela je predstavljen v drugem poglavju. S pomočjo izbranega gradiva s področja problematike na področju nakupnega vedenja porabnikov smo opredelili kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike nakupnega vedenja. Predstavili smo proces odločanja pri nakupu ležišča ter dejavnike, ki vplivajo nanj, ter opredelili stopnje procesa odločanja. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg ležišč v Sloveniji in ključne dejavnike procesa odločanja pri nakupu ležišča. V drugem delu magistrskega dela predstavljamo raziskavo ključnih dejavnikov procesa odločanja pri nakupu ležišča in njihovo pomembnost. Ugotovili smo, da so osebe, vključene v raziskavo, izrazito racionalne. Na njih ne vpliva samo ena informacija, en oglas, ampak več dejavnikov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces odločanju pri nakupu ležišča, na podlagi rezultatov raziskave, so: priporočila prijateljev in znancev kot glavni viri informacij, naravni materiali kot glavna značilnost ležišča ter garancija ležišča kot daleč najpomembnejša dodatna storitev pri nakupu ležišča. Podrobnejše ugotovitve in predloge za ponudnike ležišč smo strnili v zaključnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: ključni dejavniki procesa odločanja, nakupno vedenje, dejavniki nakupnega vedenja, proces odločanja pri nakupu, stopnje procesa odločanja, aktivno in pasivno poznavanje, marketinško komuniciranje, gospodinjstvo, ležišče, trg ležišč v Sloveniji, pomembnost ključnih dejavnikov pri nakupu ležišč, poznavanje ležišč
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1974; Prenosov: 320
Celotno besedilo (4,34 MB)

Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil. V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil. V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov: - Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški. - Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe. - Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil. - Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave. - Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo. - Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena. - Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel.
Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 288
Celotno besedilo (957,08 KB)

Opis: Sodoben način življenja, globalizacija, razvoj tehnologije, porast kupne moči, so poleg drugih dejavnikov privedli do tega, da lahko odjemalec izbira med različnimi izdelki. Zato je potrebno dobro vedeti, kaj odjemalec želi, in poznati njegovo vedenje. Ko se odločimo za nakup, smo vključeni v proces odločanja, v katerem poteka mnogo aktivnosti. Med drugim odjemalci zbirajo podatke o izdelkih, med katere sodijo cena, kakovost, prodajni pogoji, garancija in podobno. Pomembna dejavnika sta tudi država izvora in blagovna znamka. Količina in pomembnost podatkov je odvisna od tega, kakšne izdelke odjemalci iščejo. Dejavnik države izvora je bil skozi desetletja preučevan s strani številnih avtorjev, skladno z razvojem pa se pomen tega dejavnika spreminja. Država izvora in ekonomski etnocentrizem sta na določen način povezana pojma, zato smo v delo zajeli tudi slednjega. Ekonomski etnocentrizem lahko opredelimo kot prepričanje, da je kupovanje uvoženih izdelkov napačno, da škoduje domačemu gospodarstvu in povzroča brezposelnost. Seveda na ta pojav vpliva vrsta različnih predhodnikov, kot sta sociopsihološki in demografski, ter ekonomsko in politično okolje. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili nakupno vedenje in raziskovanje porabnikov, opredelili proces nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Nato smo opredelili državo izvora in podobo države, ter obravnavali blagovno znamko v povezavi z državo izvora. V nadaljevanju smo opredelili ekonomski etnocentrizem, ter njegove predhodnike in posledice. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili instrument za merjenje ekonomskega etnocentrizma, ki smo ga uporabili v raziskavi. V raziskovalnem delu smo preučevali pomembnost dejavnika države izvora, tudi v primerjavi z blagovno znamko, in pri katerih izdelkih ima dejavnik države izvora močnejši vpliv na nakupno namero. Preverili smo etnocentrično naravnanost slovenskih odjemalcev in primerjali vpliv etnocentrizma z dejansko nakupno namero izbranih izdelkov različnih blagovnih znamk. Na koncu smo preučili še razlike v etnocentrični naravnanosti ciljnih skupin in razlike glede pomembnosti države izvora izdelka med ciljnimi skupinami. V raziskavo smo vključili tri izdelke različnih tehnoloških zahtevnosti, čokolado, obutev in gospodinjski aparat. Ugotovili smo, da država izvora na splošno ni tako pomemben dejavnik, ki bi vplival na nakupne namere odjemalcev, v primerjavi z ostalimi dejavniki, ki smo jih v delu obravnavali. Prav tako dejavnik države izvora pri visoko tehnoloških izdelkih, v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi izdelki, nima močnejšega vpliva na nakupno namero. Prav tako smo ugotovili, da ima dejavnik države izvora pri domačih izdelkih močnejši vpliv na nakupno namero, dejavnik blagovne znamke pa močnejši vpliv pri tujih izdelkih. Iz tega lahko ugotovimo, da so slovenski odjemalci etnocentrično naravnani. Tudi etnocentrična naravnanost je različna od dejanske pripravljenosti na nakupno namero. V raziskavo smo zajeli tri ciljne skupine, študente, delovno aktivne in upokojence. Ugotovili smo, da je pri teh skupinah pomembnost dejavnika države izvora različna, prav tako pa med skupinami obstajajo razlike v etnocentrični naravnanosti.
Ključne besede: Nakupno vedenje, država izvora izdelka, podoba države, blagovna znamka, ekonomski etnocentrizem, predhodniki etnocentrizma.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2015; Ogledov: 2581; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,85 MB)