Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika. Kako dragoceno je spanje, po katerem se zbudimo spočiti in naspani, pa se pogosto zavemo šele takrat, ko spanca ni več. Ker v postelji preživimo tretjino svojega časa, je zelo pomembno, da ta čas preživimo oziroma prespimo kakovostno. Ponudba ležišč v Sloveniji presega povpraševanje. Posamezniki imajo na razpolago veliko izbirno območje, a ker je konkurenca med ponudniki vsak dan ostrejša, se nam je pojavilo vprašanje, kako se posameznik odloči za nakup določenega ležišča. Se odloča na podlagi blagovne znamke, cene, garancije, preizkusa, naravnih materialov ali zgolj na podlagi oglasov, priporočil prijateljev in znancev, prodajnega osebja ali prodajnega mesta? To je vprašanje, ki smo ga želeli raziskati in prikazati ključne dejavnike procesa odločanja, ki vplivajo na posameznika in ga privedejo do odločitve za nakup oz. nenakup ležišča. Teoretični del magistrskega dela je predstavljen v drugem poglavju. S pomočjo izbranega gradiva s področja problematike na področju nakupnega vedenja porabnikov smo opredelili kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike nakupnega vedenja. Predstavili smo proces odločanja pri nakupu ležišča ter dejavnike, ki vplivajo nanj, ter opredelili stopnje procesa odločanja. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg ležišč v Sloveniji in ključne dejavnike procesa odločanja pri nakupu ležišča. V drugem delu magistrskega dela predstavljamo raziskavo ključnih dejavnikov procesa odločanja pri nakupu ležišča in njihovo pomembnost. Ugotovili smo, da so osebe, vključene v raziskavo, izrazito racionalne. Na njih ne vpliva samo ena informacija, en oglas, ampak več dejavnikov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces odločanju pri nakupu ležišča, na podlagi rezultatov raziskave, so: priporočila prijateljev in znancev kot glavni viri informacij, naravni materiali kot glavna značilnost ležišča ter garancija ležišča kot daleč najpomembnejša dodatna storitev pri nakupu ležišča. Podrobnejše ugotovitve in predloge za ponudnike ležišč smo strnili v zaključnem delu magistrskega dela.
Ključne besede: ključni dejavniki procesa odločanja, nakupno vedenje, dejavniki nakupnega vedenja, proces odločanja pri nakupu, stopnje procesa odločanja, aktivno in pasivno poznavanje, marketinško komuniciranje, gospodinjstvo, ležišče, trg ležišč v Sloveniji, pomembnost ključnih dejavnikov pri nakupu ležišč, poznavanje ležišč
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1974; Prenosov: 309
Celotno besedilo (4,34 MB)

Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil. V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil. V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov: - Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški. - Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe. - Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil. - Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave. - Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo. - Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena. - Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel.
Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 278
Celotno besedilo (957,08 KB)

Opis: Sodoben način življenja, globalizacija, razvoj tehnologije, porast kupne moči, so poleg drugih dejavnikov privedli do tega, da lahko odjemalec izbira med različnimi izdelki. Zato je potrebno dobro vedeti, kaj odjemalec želi, in poznati njegovo vedenje. Ko se odločimo za nakup, smo vključeni v proces odločanja, v katerem poteka mnogo aktivnosti. Med drugim odjemalci zbirajo podatke o izdelkih, med katere sodijo cena, kakovost, prodajni pogoji, garancija in podobno. Pomembna dejavnika sta tudi država izvora in blagovna znamka. Količina in pomembnost podatkov je odvisna od tega, kakšne izdelke odjemalci iščejo. Dejavnik države izvora je bil skozi desetletja preučevan s strani številnih avtorjev, skladno z razvojem pa se pomen tega dejavnika spreminja. Država izvora in ekonomski etnocentrizem sta na določen način povezana pojma, zato smo v delo zajeli tudi slednjega. Ekonomski etnocentrizem lahko opredelimo kot prepričanje, da je kupovanje uvoženih izdelkov napačno, da škoduje domačemu gospodarstvu in povzroča brezposelnost. Seveda na ta pojav vpliva vrsta različnih predhodnikov, kot sta sociopsihološki in demografski, ter ekonomsko in politično okolje. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili nakupno vedenje in raziskovanje porabnikov, opredelili proces nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Nato smo opredelili državo izvora in podobo države, ter obravnavali blagovno znamko v povezavi z državo izvora. V nadaljevanju smo opredelili ekonomski etnocentrizem, ter njegove predhodnike in posledice. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili instrument za merjenje ekonomskega etnocentrizma, ki smo ga uporabili v raziskavi. V raziskovalnem delu smo preučevali pomembnost dejavnika države izvora, tudi v primerjavi z blagovno znamko, in pri katerih izdelkih ima dejavnik države izvora močnejši vpliv na nakupno namero. Preverili smo etnocentrično naravnanost slovenskih odjemalcev in primerjali vpliv etnocentrizma z dejansko nakupno namero izbranih izdelkov različnih blagovnih znamk. Na koncu smo preučili še razlike v etnocentrični naravnanosti ciljnih skupin in razlike glede pomembnosti države izvora izdelka med ciljnimi skupinami. V raziskavo smo vključili tri izdelke različnih tehnoloških zahtevnosti, čokolado, obutev in gospodinjski aparat. Ugotovili smo, da država izvora na splošno ni tako pomemben dejavnik, ki bi vplival na nakupne namere odjemalcev, v primerjavi z ostalimi dejavniki, ki smo jih v delu obravnavali. Prav tako dejavnik države izvora pri visoko tehnoloških izdelkih, v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi izdelki, nima močnejšega vpliva na nakupno namero. Prav tako smo ugotovili, da ima dejavnik države izvora pri domačih izdelkih močnejši vpliv na nakupno namero, dejavnik blagovne znamke pa močnejši vpliv pri tujih izdelkih. Iz tega lahko ugotovimo, da so slovenski odjemalci etnocentrično naravnani. Tudi etnocentrična naravnanost je različna od dejanske pripravljenosti na nakupno namero. V raziskavo smo zajeli tri ciljne skupine, študente, delovno aktivne in upokojence. Ugotovili smo, da je pri teh skupinah pomembnost dejavnika države izvora različna, prav tako pa med skupinami obstajajo razlike v etnocentrični naravnanosti.
Ključne besede: Nakupno vedenje, država izvora izdelka, podoba države, blagovna znamka, ekonomski etnocentrizem, predhodniki etnocentrizma.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2015; Ogledov: 2581; Prenosov: 247
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na nakupne odločitve potrošnikov pri nakupu izdelkov iz naravne kozmetike. Vsi izdelki, ki imajo oznako »naravno« danes veljajo za boljše, saj so človeku in okolju prijazni. Skozi leta se je vse bolj krepila ozaveščenost o zdravemu načinu življenja in o izdelkih, ki so dobri za okolje, prav tako pa za človekovo zdravje. Isto velja pri naravni kozmetiki, saj zagotavlja boljše učinke kot ostali konvencionalni kozmetični izdelki, saj so pridelani iz naravnih sestavin, večina pa jih vsebuje tudi sestavine, ki so naravno pridelane, brez pesticidov in ostalih kemikalij. V diplomskem delu nas je predvsem zanimalo, kako dobro potrošniki poznajo dejstva o naravni kozmetiki, ali se naravne kozmetike poslužujejo in kaj vpliva na njihovo nakupno odločitev. Prav tako pa nas je zanimalo, ali je ponudba naravne kozmetike na slovenskem trgu zadostna. V teoretičnem delu smo opredelili pojme oglaševanje, potrošnik in naravna kozmetika, ti pa so bili nek temelj za raziskavo, ki smo jo izvedli v empiričnem delu. Ugotovili smo, da potrošniki poznajo naravno kozmetiko in da je količina naravne kozmetike na slovenskem trgu zadostna. Prav tako smo ugotovili, da ženske pri nakupu bolj upoštevajo nasvet prodajalke in da na nakupno odločitev predvsem vplivajo sestavine samega izdelka bolj kot samo oglaševanje. Težava se pojavi pri ceni in nezaupanju v same sestavine izdelka, zato bi morali proizvajalci nekako pridobiti zaupanje kupcev in poenotiti cene izdelkov.
Ključne besede: oglaševanje, potrošnik, nakupno odločanje, nakupno vedenje, naravna kozmetika
Objavljeno v DKUM: 27.03.2015; Ogledov: 1983; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Določeno stopnjo tveganja doživi prav vsak posameznik, ko se določa o nakupu izdelkov ali storitev. Ali je ta stopnja nizka ali visoka, pa je odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na naše nakupne odločitve. Dejavniki, ki vplivajo na vedenje odjemalcev so psihološkega in socialnega izvora. Torej na posameznike kot odjemalce na eni strani vpliva vrsta dejavnikov kot so zaznavanje, učenje in spomin, motivacija, stališča, osebnost, odnos do stvari in storitev ter na drugi strani okolje in kultura, skupine in družbeni mediji, gospodinjstva in organizacije.
Ključne besede: Zaznano tveganje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, nakupni proces, zaznavanje, odjemalec.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2014; Ogledov: 1610; Prenosov: 280
Celotno besedilo (781,59 KB)