Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Koncept države izvora blagovne znamke se nanaša na državo, ki je najtesneje povezana z blagovno znamko. Ta koncept pomembno vpliva na potrošnikove preference in nakupne odločitve, ki jih oblikujejo dojemanje kakovosti, kulturne povezave in tržne strategije. Zgodovinsko gledano so blagovne znamke že tisočletja vezane na kraj izvora, saj prve oblike znamčenja segajo v čas antičnih civilizacij. Sčasoma se je pomen izvora pri znamčenju razvijal, zlasti v času industrijske revolucije in vzpona množičnega trženja. Danes imajo oznake »made in« ključno vlogo pri potrošnikovem zaznavanju, pogosto so povezane z zaznano kakovostjo in pristnostjo izdelkov. Države ščitijo te označbe, da bi povečale vrednost svojih nacionalnih blagovnih znamk. Poleg tega koncepti, kot sta »halo učinek« in etnocentrizem potrošnikov, dodatno vplivajo na vpliv porekla blagovne znamke na nakupno vedenje. Blagovne znamke in države uporabljajo te zaznave za tržno pozicioniranje in zvestobo potrošnikov.
Ključne besede: Država izvora, Nakupno vedenje, Etnocentrizem, Halo učinek
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Impulzivno nakupovanje, opredeljeno kot nakupovanje, ki je nenačrtovano, nepremišljeno ter se zgodi kot posledica izpostavljenosti dražljajem, predstavlja kompleksen fenomen. Čeprav je konstrukt impulzivnega nakupovanja vsem dobro poznan, je velikokrat napačno interpretiran; prav tako ga je težko opredeliti z eno samo, celovito definicijo. Raziskovalci so enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja: nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Gre torej za obliko nakupnega vedenja, kjer dejanska potreba po izdelku ne igra ključne vloge. Ko v kompleksno enačbo impulzivnega nakupovanja vključimo še epidemijo covida-19, lahko kot rezultat opredelimo popolnoma nove razsežnosti impulzivnega nakupnega vedenja. Kljub preteklim izkušnjam z raznimi globalnimi dogodki je bila epidemija covida-19 popolnoma nova izkušnja za sodobno svetovno gospodarstvo in je predstavljala enega izmed hujših izzivov, ki je s seboj prinesel številne spremembe v vsakdanjem življenju posameznikov in posledično spremenil tudi njihove nakupovalne navade. Ekonomski, družbeni in politični pretresi so pri mnogih posameznikih vzbujali močna, negativna čustvena stanja, ki so jih izolacija, vladni odloki in ukrepi za preprečitev širjenja virusa le še podkrepili. Zmanjšanje gospodarskih aktivnosti in motnje dobavnih verig sta močno prizadeli fizične trgovine in storitveni sektor ter povečali prednost spletnih trgovcev, ki so se hitro prilagodili novim razmeram. S povečanjem spletne prisotnosti in uporabo ciljnega oglaševanja so dodatno pripomogli k povečanju impulzivnega nakupnega vedenja. Namen magistrskega dela je tako preučiti kompleksnost impulzivnega nakupnega vedenja v času epidemije covida-19 za boljše razumevanje vpliva te globalne krize na vedenje odjemalcev in doprinesti k razumevanju prilagodljivosti odjemalcev v spreminjajočemu se okolju.
Ključne besede: impulzivno nakupovanje, impulzivno nakupno vedenje, epidemija covida-19, vpliv epidemije na impulzivno nakupno vedenje, dejavniki impulzivnega nakupovanja.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 25; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Družbena omrežja dandanes predstavljajo pomemben del vsake marketinške strategije podjetja. Niso več zgolj komunikacijsko orodje, temveč imajo pomembno vlogo pri nakupnem vedenju odjemalcev ter vplivajo na proces nakupnega odločanja. Nenehno se razvijajo v smeri čim bolj enostavne in personalizirane uporabniške izkušnje, z implementiranjem novih funkcij pa nakazujejo izrazit razvoj, usmerjen v vzpostavljanje platforme za nakupovanje. Integracija spletne prodaje in družbenih omrežij je za podjetja lahko učinkovita le, če dobro poznajo svoje ciljne skupine in njihovo nakupno vedenje, ki mu lahko prilagodijo marketinške strategije, in zagotovijo edinstveno nakupovalno izkušnjo. V teoretičnem delu smo obravnavali družbena omrežja in pomen njihove uporabe za podjetja ter predstavili sodobne trende. Podrobneje smo analizirali vlogo družbenih omrežij kot komunikacijske platforme in kot platforme za nakupovanje. Predstavili smo teoretična izhodišča na področju vedenja odjemalcev na družbenih omrežjih ter opredelili segmente odjemalcev, preučili njihov odločitveni proces in nakupno vedenje. Posebej smo se osredotočili na ključne dejavnike nakupnega vedenja, kot so brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, elektronska komunikacija »od ust do ust«, informacije na družbenih omrežjih in nakupna namera. V empiričnem delu smo raziskovali, kateri dejavniki hedonistične in utilitaristične motivacije odjemalce motivirajo, da brskajo po izdelkih na družbenih omrežjih ter kako to vpliva na njihovo nakupno namero in posredovanje informacij »od ust do ust«. Preučevali smo tudi, kako odjemalci dojemajo informacije na družbenih omrežjih in kako te vplivajo na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih in na nakupno namero odjemalcev. Rezultati kažejo, da kakovost informacij in sprejemanje informacij pomembno vplivata na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko verodostojnost in uporabnost informacij nista statistično povezani z brskanjem. Med utilitarističnimi dejavniki motivacije ugotavljamo, da imajo dostopnost informacij, raznolikost izdelkov in prilagojeni oglasi pomemben vpliv na brskanje, medtem ko udobje ni statistično povezano z brskanjem. Pustolovskost in zabava ter avtoriteta in status sta hedonistična dejavnika motivacije, ki imata pomemben vpliv na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko hedonistični dejavnik odkrivanje trendov in socializacija ni povezan z brskanjem. Ugotavljamo še, da informacije na družbenih omrežjih in brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vplivajo na nakupno namero odjemalcev, prav tako pa brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vpliva na posredovanje informacij »od ust do ust«.
Ključne besede: družbena omrežja, nakupno vedenje odjemalcev, informacije na družbenih omrežjih, utilitaristična motivacija, hedonistična motivacija, nakupna namera, posredovanje informacij »od ust do ust«
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili kozmetično panogo, vpliv družbenih omrežij na nego kože posameznika ter najbolj vplivna kozmetična podjetja in znamke tako v svetu kot Sloveniji. Osredotočili smo se na embalažo kozmetičnih izdelkov in njene lastnosti, kot so oblika, material, slog pisave, barva ter funkcionalnost. V središču dela je embalaža vlažilnih krem za obraz in kako jo podjetja diferencirajo glede na spol ciljnih odjemalcev. Raziskavo smo naredili z namenom, da ugotovimo razlike v embalaži vlažilnih krem za obraz glede na spol ciljnih odjemalcev in s pomočjo ankete preverimo, kakšna embalaža odjemalce dejansko pritegne med nakupovanjem. Primerjava izdelkov je pokazala, da se za embalažo, ki je namenjena moškim, uporabljajo predvsem močne in hladne barve, nekoliko bolj barvita in manj dekorativna pisava ter širša oblika embalaže. Uporabljen material je v večini primerov plastika. Embalaža, namenjena ženskam, je po obliki nekoliko ožja, za pisavo pa so uporabljeni bolj dekorativni slogi. Barve so toplejše in oblika nekoliko ožja, večkrat pa sta kot material uporabljena tudi steklo ali akrilna plastika. Glede funkcionalnosti so embalaže na približno enaki ravni. Rezultati v raziskavi se skladajo z razlikami, ki smo jih opisali v primerjavi embalaž, predvsem glede barve in materiala.
Ključne besede: embalaža, kozmetika, nakupno vedenje, obraz, spol, vlažilna krema
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: Socialna omrežja so povezala ljudi po vsem svetu in jim omogočila lažjo komunikacijo. Postala so izdaten vir informacij, tudi takšnih o izdelkih in storitvah. Uporablja jih že več kot polovica svetovnega prebivalstva, število uporabnikov pa iz dneva v dan narašča. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je ustvarjen profil na vsaj enem izmed socialnih omrežij, po podatkih iz leta 2019, imelo kar 82 % Slovencev, starih med 16 in 74 let. Podjetja želijo biti tam, kjer so porabniki, zato ne čudi, da na socialnih omrežjih narašča tudi število profilov, ustvarjenih s strani podjetij. Tako kot imajo porabniki z ustvarjanjem vsebin o izdelkih in storitvah moč vplivati še na ostale porabnike, skušajo tudi podjetja vplivati na nakupno vedenje porabnikov in jih prepričati v nakup njihovih izdelkov. Z ustreznim nastopom in pravimi promocijskimi aktivnostmi na socialnih omrežjih lahko učinkovito vplivajo na vse stopnje procesa nakupnega odločanja, katerega rezultat je nakup ali nenakup izdelka. Proces odločanja je zaradi tega za tržnike še posebej pomemben, zato ga tudi v tem diplomskem delu podrobneje obravnavamo. Posredovanje informacij na socialnih omrežjih je popularno tudi zato, ker je mogoče zelo natančno določiti ciljno skupino. Če segmentiramo porabnike po starosti, so milenijci tista generacija, ki je glede na raziskave najtesneje povezana s socialnimi omrežji, zato so milenijci predmet raziskave v empiričnem delu in podrobneje predstavljeni v teoretičnem delu. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete spraševala slovenske milenijce o vplivu informacij, pridobljenih na socialnih omrežjih, nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje. S preverjanjem zastavljenih raziskovalnih vprašanj sem ugotovila, da tovrstne informacije vplivajo na njihovo nakupno vedenje. K nakupu jih najbolj spodbudijo pozitivni komentarji drugih uporabnikov, objavljene slike ter videoposnetki in tudi to, če nek izdelek na socialnih omrežjih postane zelo popularen. Večina pred nakupom pregleda informacije in »reviewe«, kar tudi vpliva na njihovo nakupno odločitev. To je tudi faza v procesu odločanja, v kateri je vpliv socialnih omrežij nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje najbolj opazen, prisoten pa je v vseh petih fazah procesa odločanja. Slovenski milenijci se vpliva informacij na njihovo nakupno vedenje tudi dobro zavedajo. Socialno omrežje, ki s svojimi vsebinami najbolj vpliva na nakupno vedenje slovenskih milenijcev, je Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, milenijci, nakupno vedenje, proces odločanja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,89 MB)