Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Današnje ekonomsko, tehnološko in poslovno okolje podjetij se zelo hitro spreminja. Podjetja se poskušajo in prilagoditi in odzvati na te spremembe, da bi lahko zagotovila svoj uspeh in obstoj tudi v prihodnosti. Podjetje si uspešen predor na bodisi domač bodisi tuj trg zagotovi le preko pravilnega razvoja blagovne znamke, ki podjetju omogoča uspešno pozicioniranje na trgu. Strategija blagovne znamke je tista, ki omogoča, da blagovna znamka deluje kot celota, ponuja osrednjo idejo, okoli katere se usmerjajo dejanja, vedenja in komunikacije določene blagovne znamke. Nujna je za vsako podjetje in postavlja temelje za uspešno uvajanje na trg. Odjemalci s pomočjo blagovne znamke zadovoljujejo svoje potrebe in rešujejo svoje probleme. Skrbniki blagovnih znamk v podjetju morajo ustvariti edinstveno zgodbo blagovnih znamk, ki ustreza željam in potrebam odjemalcev. Zaradi tega so skrbniki blagovnih znamk odgovorni za sprejemanje odločitev, na katere lahko vpliva več dejavnikov. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike pri odločanju o strategiji blagovne znamke glede na osnovno dejavnost, v kateri je registrirano podjetje. Po standardni klasifikaciji dejavnosti jih delimo v štiri skupine: primarno, sekundarno, terciarno in kvartarno gospodarsko dejavnost. Osnovne dejavnosti podjetij pa danes ne moremo poenotiti z blagovnimi znamkami in potrebami odjemalcev, ki jih zadovoljujejo s svojimi izdelki. Opazili smo, da registrirane dejavnosti in dejavnosti, za katere podjetja trdijo, da v njih poslujejo s svojimi blagovnimi znamkami, niso poenotene. Po opravljeni raziskavi smo podjetja razvrstili po skupinah, kamor se umeščajo sama z izbrano blagovno znamko, preverjali razlike med pristopi k strategijam blagovne znamke v skupini gospodarskih dejavnosti ter razlike med vrstami strategij podjetij v različnih skupinah gospodarskih dejavnosti. Povezanosti med izbiro vrst strategije in gospodarskih dejavnosti nismo ugotovili, hkrati pa smo zavrnili hipoteze, ki smo jih zastavili na začetku dela. Ugotovili smo, da se soodvisnost posameznih udeležencev v gospodarstvu prepleta in da brez prisotnosti in delovanja vsakega izmed njih gospodarstvo ne deluje. Osnovna dejavnost podjetja zato ni tista, ki določa vrsto strategije blagovne znamke.
Ključne besede: strategija, blagovna znamka, gospodarske dejavnosti, nakupni proces, strateški marketing
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 832; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Številne obveznosti in dolžnosti krojijo naš način življenja, zato je sprostitev za vsakega izmed nas izrednega pomena. Eden od načinov sprostitve je zagotovo šport. Veliko ljudi se z njim ukvarja aktivno, bodisi rekreativno bodisi profesionalno, mnogi pa ga spremljajo pasivno, na primer prek televizijskih zaslonov ali v živo. Nogomet je prvovrstni primer športa, ki je popularen povsod po svetu, ter medijsko in ekonomsko odlično podprt. Obiskovanje nogometnih tekem predstavlja za nogometne navdušence strast, radost, zadovoljstvo in nepozabne spomine. Kljub temu ni vse tako idealno, saj nogometni funkcionarji opažajo, da primanjkuje ljudi na nogometnih stadionih. Nakupnih dejavnikov, ki vplivajo na ogled nogometnih tekem, je ogromno, na primer cene, kvaliteta nogometnih tekem, infrastruktura, vreme, lokacija, rezultati ter pripadnost določenemu klubu. V prvem delu diplomskega projekta (tj. teoretični del) se bomo osredotočali predvsem na marketinško teorijo. Najprej bomo spoznali marketinški splet (4P), in sicer izdelek, ceno, marketinško komuniciranje ter marketinške poti. Spoznali bomo tudi nakupni proces ter njegovih 6 faz – od prepoznavanja potreb do ponakupnega vedenja. Odjemalčevo vedenje bomo podrobneje predstavili kasneje, ko bomo govorili o psiholoških, osebnih, kulturnih in družbenih dejavnikih, ki nanj vplivajo. V praktičnem delu bomo spoznali vprašalnik, ki smo ga uporabili za našo raziskavo. Odkrivali smo tiste dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje nogometne tekme. Kaj je tisto, kar ljudi privabi na tekmo, ter obratno, kaj jih odbija od le-te. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik sama vsebina tekme, kvaliteta tekme, nenazadnje je pomembno tudi, ali gre za derbi ali ne. V zaključku bomo pregledali zastavljene hipoteze, jih potrdili oziroma zavrgli ter predlagali, kako zmanjšati problem nizke udeležbe na nogometnih prizoriščih.
Ključne besede: nogomet, marketinški splet, nakupni proces, odjemalčevo vedenje, vprašalnik, nakupni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Magistrska naloga zajema področje blagovne znamke s poudarkom na njenem pomenu v marketinškem konceptu, kjer blagovne znamke postajo sidro opazovanja in jedro strateškega razmišljanja podjetja. Blagovne znamke pomenijo eno ključnih premoženj podjetij, premoženje, katerega vrednost se udejanja na strani porabnika. Porabniki so tisti, ki ne kupujejo le izdelkov, prvobitno kupujejo koristi, in prednost ima tisto podjetje, ki ne prodaja zgolj izdelkov brez slike v mentalnem okvirju porabnika, temveč so njihovi izdelki priznane blagovne znamke. Za dobrega tržnika je pomembno, da ve, kako lahko sam pripomore k temu, da bodo porabniki čim bolj razumeli, kaj so lastnosti izdelka ali storitve, ki jo ponuja na trg, da ima jasno definirano svojo identiteto in se trudi, da ta identiteta v čim večji meri sovpada s sliko, ki jo imajo o izdelku oziroma storitvi porabniki. S celovitim marketinškim spletom tržnik stremi k temu, da identiteta izdelkov z znamko, ki jih ponuja na trgu, sovpada z dobljenim imidžem, ki mu ga priznava porabnik. Na imidž izdelka pa lahko poleg lastno kontroliranih dejanj vplivajo tudi zunanji vplivi, kot na primer država porekla, iz katere prihaja določen izdelek. Da lahko tržnik obvladuje vedno bolj zapletenega porabnika, ki živi pod čedalje večjim časovnim stresom, z vedno večjim možnim dostopom do informacij, se mora izobraževati in namenjati pozornost tudi področju vedenja porabnikov; kaj so tisti dejavniki, ki vplivajo na njihovo vedenje, kako porabnik sprejema odločitve, kaj počne z izdelkom, kaj se zgodi, ko izdelek preneha uporabljati, kaj pravzaprav predstavlja vrednost v očeh porabnik ipd. To je področje raziskovanja porabnikov. Z vedenjem porabnikov in blagovnimi znamkami se ukvarjamo tudi v empiričnem raziskovalnem delu magistrske naloge. Na trg vsakodnevno vstopajo blagovne znamke, ki zaradi prevladujočega tržnega deleža blagovnih znamk Pivovarne Laško in Pivovarne Union predstavljajo izjemno agresivne sledilce, izjemen problem pri sledilcih pa nastopi, če za svojo strategijo konkurenčnega nastopanja izberejo najslabši možni scenarij, to je konkuriranje na cenovni politiki, se pravi s ceno. Konkuriranje s ceno pomeni padanje vrednosti celotne kategorije, v našem primeru kategorije piva v Sloveniji. Trgovci so iznajdljivi, bitka med njimi je neizprosna, zato tudi sami namenjajo veliko pozornosti raziskovanju porabnikov. V povezavi s kategorijo piva v svojih komunikacijskih naporih poleg privlačne cene pogosto izpostavljajo poreklo piva, ki ga prodajo. Češka in Nemčija sta pionirski državi v pivovarski industriji in dober imidž, ki je ponesel to panogo po celem svetu, trgovci izkoriščajo tudi v svojih komunikacijah s poudarkom, da tudi sami prodajajo svoje izdelke z znamkami iz teh držav. Namen naloge je bil preveriti, kako porabniki razumejo to komunikacijo, ali ji zaupajo in ali dejansko opazijo razliko med pivom trgovskih blagovnih znamk in pivom priznanih proizvajalcev. Proučili smo tudi, kakšen je vpliv države porekla na percepcijo organoleptičnih lastnosti piva.
Ključne besede: Marketing, blagovna znamka, država porekla, vedenje porabnikov, nakupni proces, kakovost v nakupnem procesu, organoleptične lastnosti izdelka.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 214
Celotno besedilo (5,37 MB)

Opis: Obravnavamo področje nakupnih odločitev potrošnikov, ki nakupujejo v trgovski verigi Spar Slovenija d.o.o.. Predstavljamo potrošnika v njegovi vlogi in dejavnikih, ki vplivajo nanj. Opredeljujemo potrošnika, dejavnike, procese in odločitve, ki vplivajo na nakup, ter jih podrobneje razdelamo. Opredeljujemo tudi trenutne trende in trende v prihodnosti. Zanima nas potrošnik in njegova izhodišča za nakup. V ospredju se nam vedno pojavlja kupec, ki bodisi deluje kot potrošnik, porabnik, bodisi kot kupec in ne porabnik.
Ključne besede: Nakupne odločitve, nakupni proces, dejavniki vplivanja na nakup, cena, država porekla, promocije, izkušnje z izdelkom, zdravstvena varnost izdelka, priporočila prijateljev in znancev, kvaliteta, embalaža, storitve prodajnega osebja, blagovna znamka, oglaševanje, okus, označevanje izdelkov, izgled prodajnega mesta, kupec, potrošnik, Spar Slovenija d.o.o., spletna trgovina, trendi nakupovanja, marketing, prodaja, segmentacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Proizvodna podjetja danes delujejo v zelo dinamičnem okolju, kjer se v boju s konkurenco morajo truditi za naklonjenost slehernega kupca. Slednji so vpeti v poslovanje podjetja kot nikoli prej. Informacije o podjetju in njegovih izdelkih pridobivajo na spletnih straneh podjetja, preko družabnih omrežij, QR kod, s katerimi so izdelki opremljeni, skratka spremljajo vsaki korak podjetja in napak zlahka ne oprostijo. Porabniki postajajo čedalje bolj ozaveščeni glede sestavin izdelka in v želji za zdravim prehranjevanjem skrbno pazijo, kaj kupujejo. Zato morajo podjetja poznati nakupne navade svojih ciljnih skupin porabnikov še preden začnejo razvijati izdelke za zadovoljevanje njihovih potreb, saj jim bo to zagotovilo dolgoročen obstoj na trgu. V magistrski nalogi s pomočjo tuje in domače znanstvene in strokovne literature uvodoma predstavimo potek nakupnega procesa, opredelimo vrste nakupnega odločanja ter podrobneje opišemo dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločitev porabnikov piščančjega mesa. Za namen raziskave se predelimo za pet nakupnih dejavnikov, ki jih podrobneje preučimo, saj na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj na področju trženja perutninskega mesa in izdelkov menimo, da so le-ti dejavniki najbolj relevantni za našo raziskavo. Izbrane nakupne dejavnike: ceno, kakovost, državo porekla, embalažo in rok trajanja smo predstavili v poglavju 3.6 in s pomočjo opravljenih raziskav iz tega področja ocenili njihov vpliv na nakupno odločanje porabnikov prehrambnih izdelkov. Ker smo želeli ugotoviti pomembnost obravnavanih dejavnikov pri nakupnem odločanju porabnikov piščančjega mesa, smo izvedli kvantitativno raziskavo na primeru dveh držav. Odločili smo se za državo z višjim življenjskim standardom, članico EU, in državo z nižjim življenjskim standardom, ki jo uvrščamo med tretje države. V model raziskave smo vključili porabnike piščančjega mesa iz Slovenije in Albanije. Raziskavo smo omejili na prestolnici obravnavanih držav in jo izvedli s pomočjo vprašalnika na priložnostnem vzorcu porabnikov v sklopu nakupovalnih centrov v času izvajanja degustacij/promocij. Vzorec nam predstavljajo osebe od 18 do 65 let, zajel pa je 200 raziskovalnih enot, od teh po 100 iz vsake države. Za potrebe raziskave smo postavili pet hipotez. Rezultati raziskave pokažejo večjo pomembnost cene med albanskimi porabniki piščančjega mesa, saj so zaradi nižjega družinskega budžeta cenovno bolj občutljivi. Izkazalo se je, da je tudi kakovost pomembnejša za albanske porabnike piščančjega mesa, saj le-ti zaradi poplave nizkocenovnega piščančjega mesa vprašljive kakovosti pred nakupno odločitvijo skrbno preučijo alternative. Pri ugotavljanju pomembnosti za nakupni dejavnik poreklo piščančjega mesa smo pridobili podatke, ki ukazujejo na večjo pomembnost tega dejavnika med slovenskimi porabniki piščančjega mesa, saj si slovenski porabniki zaradi večje osveščenosti želijo kupovati kontrolirano meso domačega porekla. Pridobljeni podatki za nakupni dejavnik embalaža razkrivajo nekoliko nižjo pomembnost tega dejavnika pri slovenskih porabnikih, saj ti bolj kot sami privlačnosti embalaže pozornost posvečajo interaktivnemu odnosu s podjetjem v obliki direktnih sporočil, ki jih podjetje preko embalaže sporoča. Nazadnje smo ugotavljali pomembnost nakupnega dejavnika rok trajanja, pri katerem se je izkazalo, da so bila naša predvidevanja pravilna, saj je ta dejavnik pomembnejši za slovenske porabnike piščančjega mesa. Slovenski porabniki so bolj ozaveščeni nakupovalci piščančjega mesa in skladno s tem tudi bolj pozorni na rok trajanja izdelka. Na osnovi ugotovitev iz opravljene raziskave pomembnosti nakupnih dejavnikov pri izbiri piščančjega mesa smo izdelali zasnovo strategije trženja piščančjega mesa. Menimo, da smo s pridobljenimi podatki odgovorili na vsa zastavljena vprašanja in da pričujoča raziskava predstavlja dober prispevek k razumevanju nakupnega vedenja slovenskih in albanskih porabnikov piščančjega mesa.
Ključne besede: nakupno odločanje, nakupni proces, nakupni dejavniki, piščančje meso, Slovenija, Albanija.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1532; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,00 MB)