| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1009; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (525,83 KB)

3.
CESTNOPROMETNO KAZENSKO PRAVO V NOVI HRVAŠKI KAZENSKI ZAKONODAJI IN V SLOVENIJI
Sabina Toplak, 2014, diplomsko delo

Opis: Promet je postal del našega vsakdana, v naše življenje se vključuje v velikem obsegu, udeleženci le te-ga smo praktično vsi, bodisi v vlogi voznikov, potnikov, kolesarjev in na vse zadnje tudi peščev. Zato je zakonska ureditev cestnoprometne varnosti nujna. V kaznovalni politiki je pomembna predvsem razmejitev kršitev na kazniva dejanja in prekrške. V diplomski nalogi podrobneje primerjalnopravno analiziram cestnoprometna kazniva v slovenski in hrvaški kazenski zakonodaji. Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen, glede na to dejstvo v diplomski nalogi kratko predstavim skupno zgodovino slovenskih in hrvaških cestnoprometnih kaznivih dejanj, in ločitev zakonodajne ureditve po osamosvojitvi obeh držav. Sledi krajša prestavitev pravnih institutov, ki so potrebni za razumevanje cestnoprometnega kazenskega prava. V nadaljevanju podrobneje predstavim vseh šest inkriminiranih cestnoprometnih kaznivih dejanj v slovenskem kazenskem zakoniku. Ta cestnoprometna kazniva dejanja so: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, nevarna vožnja v cestnem prometu, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, po primerjalnopravni metodi predstavim tudi inkriminirana cestnoprometna kazniva dejanja v hrvaškem kazenskem zakoniku, ki so opredeljene kot ogrožanje prometa z nevarnim ravnanjem ali sredstvom, ogrožanje posebnih vrst prometa, predrzna vožnja v cestnem prometu in izzivanje prometne nesreče v cestnem prometu. Zakonodajno ureditev cestnoprometnih kaznivih dejanj Slovenije in Hrvaške bom primerjala z nemško cestnoprometno kazensko zakonodajno ureditvijo.
Ključne besede: Cestnoprometna kazniva dejanja, kazensko pravo, prometna nesreča, naklep, malomarnost, posledice, kazenske sankcije
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1129; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (587,87 KB)

4.
5.
PRAVNA ZMOTA
Jure Jakšić, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtor v magistrskem delu celovito predstavi institut pravne zmote v kazenskem pravu. Pravna zmota je razlog za izključitev krivde storilca v kazenskem postopku. Storilec ravna v pravni zmoti, kadar se ne zaveda prepovedanosti svojega ravnanja. Vsaka pravna zmota ni razlog za izključitev krivde. Slednjo izključuje samo neizogibna pravna zmota, medtem, ko je izogibna pravna zmota lahko razlog za omilitev kazni. Upoštevanje storilčevega nezavedanja o prepovedanosti svojega ravnanja kot razloga za izključitev krivde predstavlja odstopanje od enega izmed temeljnih pravnih načel, od načela ignorania iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje). Pri predstavitvi instituta se avtor ne omeji le na slovensko pravo, ampak predstavi tudi primerjalnopravno ureditev. V drugem poglavju je predstavljena ureditev pravne zmote v ameriškem, angleškem in nemškem pravu. Slednje je imelo veliki vpliv na slovensko ureditev pravne zmote in kazensko pravo nasploh. Ameriška in angleška ureditev se od nemške v veliki meri razlikuje, saj pravne zmote v takšni obliki ne pozna ali ne priznava, to pa je odraz pravnega izročila common law sistema. Zaradi lažjega razumevanja umestitve pravne zmote v sistem kazenskega prava so v tretjem poglavju magistrskega dela predstavljene osnovne značilnosti splošnega pojma kaznivega dejanja in posameznih elementov kaznivega dejanja. Poudarek je na krivdi in zavesti o protipravnosti. Zavest o protipravnosti v bistvu predstavlja zrcalno sliko pravni zmoti. Gre za zavedanje o pravni prepovedanosti določenega ravnanja. Da bi storilec kaznivega dejanja bil spoznan za krivega ne zadošča le, da je sposoben biti kriv, oziroma da je prišteven ter da ravna naklepno ali malomarno, temveč tudi, da, se je zavedal ali bi se moral zavedati, da ravna v nasprotju s pravom (drugi odstavek odstavek 24. člena KZ-1). Temeljito je predstavljena vsebina zavesti o protipravnosti. Gre za vprašanje, česa natanko se mora storilec zavedati, da bi ravnal z zavestjo o protipravnosti. Ali zadošča, da se storilec zaveda le formalne protipravnosti svojega ravnanja, t.j. dejstva, da je določeno ravnanje sankcionirano s pravnim predpisom, ali pa se hkrati mora zavedati tudi materialne protipravnosti oziroma socialnega pomena svojega ravnanja in njegove družbene škodljivosti? Teoretiki se povečini zavzemajo za kombinacijo obeh teorij, kar pomeni, da se storilec mora zavedati tako materialne, kot formalne protipravnosti svojega ravnanja. V četrtem poglavju je obravnavana pravna zmota v slovenskem pravu. Na začetku je predstavljen zgodovinski razvoj instituta od jugoslovanske do trenutne ureditve. Skozi zgodovinski razvoj kazenskopravne zakonodaje je pravna zmota imela različno vlogo. Vse do začetka veljavnosti slovenskega kazenskega zakonika leta 1994 je bila zgolj razlog za fakultativno omilitev ali odpustitev kazni, šlo je za odločitev, ki je bila v diskreciji sodnika. Od uveljavitve slovenskega kazenskega zakonika (neizogibna) pravna zmota postane razlog za izključitev krivde. Obravnavana je pravna zmota v aktualni zakonodaji z analizo veljavnega zakonskega besedila. Predstavljene so različne modalitete pravne zmote (neizogibna, izogibna, direktna, indirektna, subsumcijska). Veliki poudarek je na obravnavi izogibnosti pravne zmote. Avtor se nadalje ukvarja s povezavo instituta pravne zmote z določenimi drugimi elementi splošnega dela kaznivega dejanja (z neprištevnostjo in nezavestno malomarnostjo). Avtor med drugim ugotavlja, da je verjetnost za nastanek pravne zmote pri prekrških (predvsem tistih, ki vsebujejo nedoločne pravne pojme) in pri kaznivih dejanjih, ki vsebujejo blanketne dispozicije pogostejša. Na koncu sta predstavljena najodmevnejša primera obravnave pravne zmote v slovenski sodni praksi.
Ključne besede: pravna zmota, dejanska zmota, zavest o protipravnosti, naklep, krivda, splošni pojem kaznivega dejanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 2482; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (656,28 KB)

6.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER IZVRŠITELJA S POUDARKOM NA KAZNIVEM DEJANJU PREPREČITVE URADNEGA DEJANJA ALI MAŠČEVANJA URADNI OSEBI
Živa Letnar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se avtorica ukvarja z vprašanjem kaznivih dejanj, ki jih lahko storilci izvršijo zoper izvršitelja, ko ta opravlja izvršilna dejanja. V uvodnem delu so najprej predstavljeni splošni kazenskopravni instituti, ki so pomembni za razumevanje kaznivega dejanja. Drugi osrednji del namenja na kaznivemu dejanju preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi. Pri tem v vlogo uradne osebe, kot oškodovanca postavi izvršitelja. Izvršitelj je zaradi opravljanja izvršilni dejanj s katerim posega v najbolj občutljivo sfero posameznikov, ki se znajdejo kot dolžniki, to je v njihovo lastninsko pravico, pogosto oškodovanec. Skozi analizo zakonskega opisa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, želi ugotoviti ali je storilcem slednjega mogoče pripisati in pod kakšnimi pogoji.
Ključne besede: kaznivo dejanje, izvršitelj, uradna oseba, javno pooblastilo, preprečitev uradnega dejanja, storitvena dejanja, naklep
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (539,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici