| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
STANOVANJSKA POLITIKA IN MOŽNE OBLIKE OSKRBE STANOVANJ
Vesna Holub, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem proučevala in iskala alternativne rešitve za reševanje stanovanjske problematike mladih. Zaskrbljujoč je podatek, da tri četrtine mlade populacije, stare od 25 do 35 let še vedno živi pri starših v istem gospodinjstvu, kar kaže na izjemno visoko stanovanjsko problematiko mladih. Leta 2005 je minister za okolje in prostor po prevzemu funkcije izjavil, da razmere na področju stanovanjske oskrbe niso zadovoljive. V Sloveniji v času tranzicije ni uspelo izoblikovati delujočega nacionalnega modela stanovanjske oskrbe po zgledu razvitih držav članic Evropske unije. V diplomski nalogi sem preučevala obstoječo stanovanjsko politiko in inštrumente stanovanjske politike ter iskala rešitve, ki naj bi mladim olajšale dostop do stanovanja. Stanovanjska politika v vlogi reševanja stanovanjske problematike mladih ni učinkovita. Stanovanjski sklad je imel v letu 2008 v lasti le 2.480 stanovanj. Poleg tega ostaja nerešen problem stabilnega dolgoročnega financiranja, zato boljše stanovanjske oskrbe ni pričakovati kaj kmalu. Cene stanovanj so od leta 2004 do leta 2008 naraščale in dosegle mejo oziroma presegle kupno moč prebivalstva. Posledice finančne krize v letu 2008 so zaostrile pogoje in podražile vire financiranja. V diplomski nalogi sem podrobneje prikazala tudi problematiko virov financiranja. Osebno menim, da bi pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike lahko imel instrument deljenega lastništva, ki je zaživel le v Ljubljani. V nalogi sem predstavila, kako bi lahko bil ta inštrument z določenimi prilagoditvami izredno zanimiv za mlado populacijo.
Ključne besede: stanovanjska oskrba, stanovanjska politika, cilji, instrumenti, NSVS, neprofitna najemna stanovanja, subvencije, viri financiranja
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 1719; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (311,75 KB)

3.
VPLIV ODPRAVE SUBVENCIONIRANJA NEPROFITNEGA DELA TRŽNE NAJEMNINE NA PRAVICO DO SOCIALNE VARNOSTI
Sara Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti vpliv odprave subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine na pravico do socialne varnosti. Subvencioniranje najemnin predstavlja način reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji, saj v državi primanjkuje neprofitnih stanovanj, upravičencev pa je vse več. Kot socialna država mora Slovenija svojim državljanom zagotavljati določeno stopnjo socialne varnosti. V letu 2015 je Državni zbor sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki je posegal v pravice iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZUUJFO je posegal v pravice socialno šibkejših, ki bi jih država na podlagi ustavnih določb morala ščititi. Ukrep je ukinjal pravico do subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine za najemnike v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. Sprememba zakonodaje je povzročila položaj neenakosti med upravičenci za najem neprofitnih stanovanj, saj gre za osebe z enakim ekonomskim in socialnim položajem. Posledično je varuhinja za človekove pravice vložila Zahtevo za oceno ustavnosti, saj je ukrep kršil več ustavnih določb, pri čemer se je Ustavno sodišče opredelilo le do kršitve načela enakosti in sporno določbo razglasilo za neskladno z Ustavo Republike Slovenije.
Ključne besede: neprofitno stanovanje, tržna najemnina, subvencija najemnine, socialna država, socialna varnost, načelo enakosti, pravica do stanovanja, najemna pogodba, tržno stanovanje, hišniško stanovanje.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 691; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Transformacija območja med Ruško in Taborsko ulico
Dijana Božić, 2019, magistrsko delo

Opis: Območje med Ruško cesto in Taborsko ulico s svojo lego neposredno nasproti Lenta predstavlja območje z velikim potencialom za nadaljnji razvoj mesta Maribor. Tega bi lahko narekoval razvoj območja v medicinsko medgeneracijsko središče, ki ga napoveduje bližina Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete. Danes so stavbe tega območja večinoma neslavno propadle in ne dosegajo potenciala območja. S svojim videzom kazijo pogled s priljubljenega levega brega Drave, hkrati pa onemogočajo zasnovo nujno potrebnih površin za druženje in rekreacijo. Na obravnavanem območju prepoznavamo potencial za vzpostavitev stanovanjske soseske, zasnovane na medgeneracijskem druženju, ki bi starejšim omogočala dostojnejše življenje in hiter dostop tako do medicinskih ustanov kot do družbeno pomembnega središča mesta, hkrati pa bi stanovalcem širšega območja zagotovila nove prostore za druženje. Hkrati bi ureditev območja vplivala na povečanje turističnega potenciala tega območja, predvsem zahvaljujoč odprtim pogledom na najstarejši del Maribora. V nalogi je predstavljen urbanistično-arhitekturni projekt revitalizacije obravnavanega območja, ki temelji na rekonstrukciji najbolj izstopajoče vogalne stavbe na Trgu revolucije 9, zasnovi zelenih površin, javnega prostora in izgradnji novega stanovanjskega objekta, ki bi skupaj omogočali nastanek kvalitetnejšega bivalnega okolja, ki bi postal privlačen za meščane in turiste. Z novimi vsebinami bi se oživilo propadajoče mestno tkivo in tako prispevalo k urejanju mesta od znotraj.
Ključne besede: socialna stanovanja, najemna stanovanja, varovana stanovanja, rekonstrukcija, Maribor
Objavljeno: 01.04.2019; Ogledov: 198; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (62,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici