| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pia Makuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Položaj gluhih in naglušnih oseb v stikih s policijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: Izguba sluha je nevidna invalidnost, s katero se spopada okoli 5 % svetovne populacije. Tudi gluhi in naglušni, ki so umeščeni med osebe z izgubo sluha, stopajo v stik s policijo v najrazličnejših vlogah. Ti se lahko znajdejo v vlogi žrtve, priče ali storilca kaznivega dejanja, največkrat pa v stik s policijo prihajajo v cestnem prometu. Ob stiku policista in osebe z izgubo sluha največjo težavo predstavlja komunikacija, saj gluhi praviloma komunicirajo v znakovnem jeziku, naglušni pa praviloma poslušajo in berejo z ustnic. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljene so tudi različne oblike komuniciranja gluhih in naglušnih oseb, saj je komunikacija njihova največja ovira. Pregled literature je podrobneje razkril problematiko policijske obravnave gluhih in naglušnih oseb. Gluhi in naglušni imajo zaradi svoje invalidnosti večjo možnost, da postanejo žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zato je v diplomski nalogi predstavljeno, s katerimi kaznivimi dejanji se najpogosteje srečujejo in kako pogosto. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih v cestnem prometu. Ker je na cesti in drugje v nujnih primerih potrebna pomoč interventnih služb, je predstavljeno, katere so prilagojene možnosti klica na 112 in 113. V empiričnem delu je bil za potrebe preverjanja hipotez pripravljen anketni vprašalnik, namenjen izključno gluhim in naglušnim anketirancem, za boljše razumevanje problematike. Za še bolj poglobljeno razumevanje problematike je bil opravljen polstrukturiran intervju s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, s čimer so se porodila nova vprašanja in odprle možnosti nadaljnjega raziskovanja. Za konec je podanih nekaj predlogov za izboljšanje trenutne situacije, predvsem v prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, gluhota, naglušnost, policija, kriminaliteta, varnost
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru : magistrsko delo
Sergeja Štiberc, 2019, magistrsko delo

Opis: Bistvo naloge je ugotoviti usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru. Pri tem so na začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in zakonodaja, brez katere policisti ne morejo in ne smejo delovati. V teoriji smo predstavili dva temeljna pojma, in sicer pojma gluhost in naglušnost. Prav tako je predstavljen slovenski znakovni jezik, ki je za nekatere od teh ljudi materni jezik. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer z ugotavljanjem usposobljenosti policistov za delo s takšnimi ljudmi. Teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer smo s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika ugotavljali usposobljenost policistov iz območja Maribora za delo z gluhimi in naglušnimi osebami. Hkrati smo izvedli anketiranje na samem Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, saj smo želeli predstaviti tudi njihov pogled na delo policistov, bodisi v postopkih bodisi kot splošna ocena njihovega dela. Ob tem so predstavljeni trije projekti, ki so jih ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Policije izvedli na tem področju. Policija je ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v letu 2017 predstavila projekt, s katerim so omogočili dostopnost informacij s spletne strani Policije za gluhe in naglušne osebe. Vsebino so tako s pomočjo strokovnjakov za slovenski znakovni jezik prevedli in opremili z video vsebino. Hkrati lahko poudarimo tudi možnost »klicanja« na interventno številko 112 in 113. Možnost »klicanja« so v letu 2012 nadomestili s pošiljanjem SMS sporočil. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi spremembo slovenske ustave, ki bo omogočila vključitev slovenskega znakovnega jezika med uradne jezike.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, usposobljenost, znakovni jezik, gluhost, naglušnost, gluhe osebe, naglušne osebe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.06.2019; Ogledov: 1106; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencev
Eva Visinski, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek). Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Ključne besede: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1028; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Izobraževanje otrok z motnjo sluha in izdelava didaktičnih pripomočkov pri pouku geografije
Anja Čelan, 2017, magistrsko delo

Opis: Gluhi in naglušni učenci spadajo med otroke s posebnimi potrebami (OPP), katerim so namenjene prilagoditve v vzgojno-izobraževalnem procesu. V preteklosti so striktno ločevali otroke na tiste, ki so »normalni«, in tiste, ki imajo kakršnokoli okvaro. Šlo je za popolno segregacijo (Opara, 2011). Danes poznamo več oblik izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Še vedno obstaja segregiran način za tiste, za katere stroka meni, da v redni šoli ne bi bili uspešni. Kot odgovor na segregacijo pa sta se pojavila koncepta integracije in inkluzije. Slednja predvideva vključevanje OPP v redne šole, kjer se okolje prilagaja učencu in ne obratno (Vršnik, 2003). Ta način je danes pogost, tudi pri vključevanju učencev z motnjo sluha, in ugotovimo, da je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana bolj malo takšnih učencev, katerih ime nosi šola. To je seveda v prid učencem z motnjo sluha, saj to pomeni, da jih je ZGN uspešno rehabilitiral do te mere, da so se lahko vključili v redno šolo, ob tem pa izvajajo še mobilno surdopedagoško obravnavo integriranih otrok. Gluhi in naglušni so skupina OPP in po podatkih ministrstva so v šolskem letu 2016/17 predstavljali 1,8 % OPP, kar ni zanemarljivo (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2016). Vsi učenci imajo pravico do šolanja in izobrazbe ter želenega poklica. Dejstvo pa je, da so učni rezultati učencev z motnjo sluha vedno manjši od pričakovanih in stroka stremi k izboljšanju. Največjo oviro pri tem predstavlja nezmožnost slišanja ali oteženo slišanje kljub tehničnim pripomočkom. Tako so prikrajšani za informacije. Slišeči učenci marsikatero informacijo dobijo »mimogrede«, pri gluhih in naglušnih pa ta »zleti« mimo njih. Učitelj mora zato dobro poznati učenca in okvaro sluha nasploh, da lahko okoli tega načrtuje in izvede kvalitetne učne ure. V učnem načrtu za prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne otroke (2003) so zapisane smernice za poučevanje otrok z motnjo sluha predmeta geografije. Dokument je splošen in ni konkretnih navodil. Je pa dejstvo, da kakršnihkoli navodil ne gre posploševati na vso populacijo učencev z okvaro sluha. Vendar, kakorkoli gledano, je dokument prilagoditev preskop z informacijami za učitelja redne šole, ki je pravkar postal učitelj gluhega in naglušnega učenca. Potrebne bi bile zbrane konkretne smernice učiteljev, ki imajo na tem področju veliko izkušenj. V okviru raziskovalnega dela je bil cilj izdelati in preizkusiti didaktične pripomočke za učence z motnjo sluha pri predmetu geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu. Pripomočki so oblikovani glede na operativne cilje posamezne učne enote. Preizkusili smo jih v treh šolskih urah geografije, mnenje o njih so podali učenci in tudi učiteljica geografije Tatjana Vidergar.
Ključne besede: gluhota in naglušnost, inkluzija, pouk geografije, didaktični pripomočki
Objavljeno v DKUM: 24.11.2017; Ogledov: 1294; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

6.
DIGITALNA OJAČEVALNA NAPRAVA ZA NAGLUŠNE OSEBE
Miha Laba, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje zasnovo, načrtovanje in izdelavo digitalne ojačevalne naprave za naglušne osebe. Večina slušnih aparatov je načrtovana tako, da ne ojačujejo nizkih fekvenc, ampak samo srednje in visoke (od 1500 Hz naprej), zato sem se odločil izdelati napravo, ki ojačuje celotni slišni spekter. Namen naprave je zagotoviti verodostojno ojačanje čim širšega spektra zvokov iz okolice. V diplomskem delu je opisan celoten postopek od zasnove do izdelave prototipa, vse meritve in končni izdelek.
Ključne besede: avdio ojačevalnik, D razred, digitalni avdio, naglušnost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

7.
Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces
Sabina Hrašan, 2016, magistrsko delo

Opis: Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci. Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.
Ključne besede: hrup, obremenitev hrupa, ekvivalentna raven, frekvenčna analiza, avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa, infrazvok, stres, zdravstvene težave, osebna varovalna oprema, naglušnost, ..
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1981; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici