| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Adem Jahjefendić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.
Ključne besede: sluh, naglušni, rehabilitacija, slušni aparat, zveza, zakonodaja, medicinska sestra
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2597; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
3.
E-IZOBRAŽEVANJE KOT MOTIVACIJA V IZOBRAŽEVANJU GLUHIH IN NAGLUŠNIH
Nina Karo, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši diplomski nalogi želimo predstaviti, kako lahko z e-izobraževanjem izboljšamo kakovost in učinkovitost izobraževanja gluhih in naglušnih, in sicer na način, da jih motiviramo s pravilno oblikovanimi, interaktivnimi in privlačnimi e-gradivi. Cilj diplome je prikazati problematiko izobraževanja gluhih in naglušnih, predstaviti njihove pravice ter načrt e-gradiva in poučevalnih metod na daljavo, ki bodo motivirale ciljno populacijo za izobraževanje. Tema e-gradiva je kako priti do zaposlitve in se navezuje na enega izmed ključnih problemov, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. E-gradivo upošteva inovativne pristope s tehničnega vidika in sicer uporabo spletnih in video tehnologij, prilagojenih ciljni populaciji. V diplomski nalogi je prikazano ocenjevanje finskega učnega načrta za gluhe in naglušne ter ocenjevanje načrta e-gradiva s pomočjo polstrukturnega intervjuja končnih uporabnikov. Na podlagi rezultatov so na koncu v zaključku podane smernice za izboljšanje načrta e-gradiva.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, gluhota, gluhi, naglušni, DEAFVOC, izobraževanje, IKT
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 11385; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (29,12 MB)

4.
NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE
Ines Kožuh, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne, ki smo ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v okviru projekta DEAFVOC 2. Problem, ki se pojavlja, je namreč pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Uporabnost sistema smo ocenjevali s pomočjo vprašalnika SUS, pedagoško bogatost sistema pa s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. Na osnovi dveh ocenjevanj se je izkazalo, da so mlajši uporabniki, ki so internet uporabljali pogosteje, uporabnost sistema ocenili bolje od starejših, manj rednih uporabnikov interneta. Ugotovili smo tudi, da se z večmodalnim pristopom izboljšuje pedagoška bogatost sistema. Na koncu smo analizirali predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci, ki se je izkazala za učinkovito medijsko komunikacijsko orodje.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, spletno učno okolje, gluhi in naglušni, znakovni jezik, odnosi z mediji
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 9617; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

5.
ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH
Alma Lorger, 2011, diplomsko delo

Opis: Invalidnost se večinoma razumeva kot stereotip za revščino in socialno izključenost, kar je posledica tega, da se invalidi soočajo z manjšimi zaposlitvenimi možnostmi. Invalidi so na trgu delovne sile ena od najbolj ranljivih skupin, za katere je v povprečju značilna nižja izobraženost in usposobljenost, višja starost in omejitve delovne zmožnosti, kar je posledica njihove invalidnosti. Delo je pomembno tako za pridobivanje materialnih sredstev za življenje invalida kot tudi za ohranjanje njegove socialne in psihološke vrednosti,za ohranjanje njegovega dostojanstva. Zaposlitev je najboljše varovalo pred socialno izključenostjo,je temelj socialne varnosti posameznika, saj mu zagotavlja sredstva za preživljanje, vključevanje v družbo in možnost samouresničitve. Položaj invalidov se je začel izboljševati,ko je začela prevladovati misel o normalizaciji in integraciji invalidov v družbo. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da imajo invalidi pravico do družine in življenja v običajnih življenjskih okoljih. Da bi to dosegli, so invalidi potrebovali pripravo na samostojnejše življenje, usposabljanje in prilagoditev okolja na novo stvarnost, kar je narekovalo spremembe v rehabilitacijskih in izobraževalnih programih. V tem diplomskem delu obravnavamo zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, ki je namenjena izvajanju posameznih aktivnosti, s katerimi se omogoča invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, da jo ohranijo in v njej napredujejo. V empiričnem delu na osnovi anketne metode raziskujemo ključne vidike zadovoljstva gluhih in naglušnih oseb, ki so bile vključene v programe zaposlitvene rehabilitacije v podjetju Racio d.o.o. Celje.
Ključne besede: človekove pravice, brezposelnost, zaposlitev, invalidi - gluhi in naglušni, zaposlitvena rehabilitacija (ZR), zaposlovanje invalidov.
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 2526; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (947,21 KB)

6.
Sign Language Interpreter (SLI) Module - Transparentni video znakovnega jezikas podnapisi na spletu
Matjaž Debevc, Primož Kosec, Milan Rotovnik, 2010, programska oprema

Opis: SLI Modul je sistem, ki gluhim in naglušnim omogoča prikaz transparentnega videa s tolmačem znakovnega jezika skupaj z zvokom in s podnapisi čez obstoječo spletno stran. Uporabnik lahko tako aktivira ali deaktivira video na zahtevo ob kliku na interaktivno ikono. Gluhim in naglušnim lahko tako hitro dostopajo do informacij v svojem maternem jeziku, s čimer pomaga povečati stopnjo izobrazbe. Znano je namreč, da sta v primeru izgube sluha glasovni in znakovni jezik razumljena kot dva različna jezika. Sistem je enostaven za uporabo tako za končne uporabnike, kot tudi za razvijalce spletnih strani. Uporabniki za predvajanje videa izberejo ustrezno interaktivno ikono, ki jo razvijalci integrirajo kot gumb s povezavo do videa, shranjenega na strežniku. Sistem je bil delno financiran s strani Evropske unije v okviru projekta Vseživljenjsko učenje, projekt DEAFVOC 2. Prav tako ga je delno podpirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost v okviru programa Znanost mladini, finančna podpora mladim raziskovalcem. Glavne značilnosti sistema so: - prikaz prosojnega videa preko obstoječe spletne strani brez spreminjanja njene strukture - večmodalni pristop posredovanja informacij (video, zvok in podnapisi) - uporaba formata Timed-Text za zunanje podnapise (W3C predlog) - neodvisnost brskalnikov in platforme za ogled videa (Adobe Flash Player)
Ključne besede: gluhi, naglušni, e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, programska oprema
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1432; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

7.
PLANINARJENJE IN PLEZANJE MED OSNOVNOŠOLSKIMI GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROCI V SLOVENIJI
Uršula Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem izpostavila pojma planinarjenje in plezanje. Želela sem ugotoviti, kakšne so možnosti za planinarjenje za osebe s posebnimi potrebami.
Ključne besede: planinarjenje, plezanje, gluhi in naglušni osnovnošolci, planinski krožek
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 86 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
Aleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2014; Ogledov: 1289; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (903,34 KB)

9.
10.
PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)
Tihana Rob, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1258; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici