Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obsega študijo algoritmov razpoznavanja objektov iz slik, zajetih z brezžično kamero ter razvoj sistema, ki omogoča nadzorovanje in varovanje posesti uporabnika. V uvodnem delu analiziramo obstoječe rešitve z vidika njihovih implementacij, prednosti in slabosti ter izberemo najbolj primerne metode kot osnovo za naše delo. V nadaljevanju predstavimo kamero Raspberry Pi, ki jo bomo uporabili za zajemanje slik, uporabljene algoritme in njihovo delovanje ter implementacijo. Učinkovitost rešitve dokažemo z rezultati razpoznavanja objektov, diplomsko nalogo pa zaključimo s primerjavo učinkovitosti naše rešitve z že obstoječimi.
Ključne besede: razpoznavanje objektov, internet stvari, nadzorni sistemi.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu. EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir. Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Ključne besede: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2051; Prenosov: 166
Celotno besedilo (510,56 KB)

Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1388; Prenosov: 148
Celotno besedilo (997,26 KB)

Opis: Diplomsko delo opisuje metode in postopke za izgradnjo krmilno-regulacijskega in nadzornega sistema za krmiljenje ter upravljanje industrijske klimatske naprave. Opisano je funkcijsko delovanje klimatske naprave. Krmiljenje je izvedeno s programljivim logičnim krmilnikom Siemens S7 1214C. Funkcije krmiljenja in reguliranja so izdelane s funkcijami in funkcijskimi bloki. Regulacija je izvedena z namenskim PID regulatorjem. Parametri PID regulatorja so določeni na časovnem odzivu odprte regulacijske zanke. Na koncu je opisan postopek izdelave vizualizacije na HMI panelu in SCADA sistemu.
Ključne besede: Klimatske naprave, krmilni sistemi, nadzorni sistemi
Objavljeno v DKUM: 10.09.2013; Ogledov: 1941; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Cilj mojega diplomskega dela je predstavitev izdelave nadzorno krmilnega sistema za toplarno Celje. V projektu sem sodeloval v sklopu projektnega tima, ki se je ukvarjal z izgradnjo omenjenih nadzorno krmilnih sistemov. V uvodnem delu najprej na splošno predstavljam prvi regionalni center za ravnanje z odpadki v Sloveniji in njegovo vizijo. Posebej je predstavljen objekt toplarne Celje z vsemi pripadajočimi podsklopi. V nadaljevanju so opisana industrijska omrežja oziroma ISO referenčni model. Uporabljeno Profibus omrežje, njegova arhitektura in fizične plasti so opisane bolj podrobno. Predstavljena sta tudi programska paketa Simatic Manager in Simatic WinCC, s katerima je bila izvedena nadzorno krmilna aplikacija toplarne celje. Sledi besedilo, ki je v večjem delu posvečeno opisu avtomatizacije celotnega postopka sežiga odpadkov in nadzorni sistem toplarne. Predstavljena je uporabljena programska in strojna oprema ter izvedba konfiguracije omrežja v programu HW konfigurator. V zadnjem delu je opisano delovanje nadzorno krmilnega sistema, s katerim se nadzira in upravlja celoten proces sežiga odpadkov. V zaključku so predstavljeni tudi pomembnejši problemi, ki so se pojavljali med samo izgradnjo naprave. Izpostaviti velja predvsem ugotovljene nepravilnosti pri delovanju Siemensovega programskega paketa WinCC. Omenjene nepravilnosti je na našo zahtevo reševal Siemensov razvojni oddelek. Rezultat skupnega dela pa je nov 'servis pack SP3' za programski paket WinCC.
Ključne besede: nadzorni sistemi, krmilni sistemi, toplarna Celje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2012; Ogledov: 2539; Prenosov: 448
Celotno besedilo (29,23 MB)