| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni položaj blaga z dvojno rabo
Tamara Vinter, 2018, diplomsko delo

Opis: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu. EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir. Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Ključne besede: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 781; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (510,56 KB)

2.
3.
Pridobivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo nadzora komunikacijskih sistemov
Simon Spetič, 2017, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 618; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (997,26 KB)

4.
TEHNIČNA SESTAVA VARNOSTNEGA NADZORNEGA CENTRA IN DELOVANJE
Bojan Herga, 2016, diplomsko delo

Opis: V podjetju Vargas-al, d. o. o. imamo nalogo, da s posodobitvijo varnostno-nadzornega centra izboljšamo konkurenčnost podjetja, zato bo v tem diplomskem delu največja pozornost namenjena analizi trga, na podlagi katere bo izbrana določena tehnološka oprema, pa tudi postavitvi infrastrukture za pošiljanje varnostnih signalov, sprejem in obdelavo teh podatkov. Predstavljena bosta delovanje takšnega centra in obdelava varnostnih signalov od varovanega objekta do prikaza tega v varnostno-nadzornem centru. Diplomsko delo bo govorilo tudi o pridobitvah s posodobitvami in nekoliko manj o splošnih pravilih ter splošnih zakonskih določilih, vendar se vse aktivnosti nahajajo znotraj standardov in zakonskih določil. S samostojnim pristopom smo znižali ceno investicije, predvsem pa pridobili znanja za nadaljnje vzdrževanje. Dodobra smo spoznali novo opremo, ki jo kot ponudnik moramo obvladovati. Hkrati smo odpravili napake in poenostavili določene procese, ki se po posodobitvi izvajajo samodejno. Vsi v podjetju smo ponosni na rezultate, ki so že vidni, s posodobitvijo pa smo resnično obogatili našo ponudbo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostno-nadzorni center, sprejemniki varnostnih signalov, protivlomni sistemi
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
KRMILNO-REGULACIJSKI IN NADZORNI SISTEM KLIMATSKE NAPRAVE
Andrej Dajčman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje metode in postopke za izgradnjo krmilno-regulacijskega in nadzornega sistema za krmiljenje ter upravljanje industrijske klimatske naprave. Opisano je funkcijsko delovanje klimatske naprave. Krmiljenje je izvedeno s programljivim logičnim krmilnikom Siemens S7 1214C. Funkcije krmiljenja in reguliranja so izdelane s funkcijami in funkcijskimi bloki. Regulacija je izvedena z namenskim PID regulatorjem. Parametri PID regulatorja so določeni na časovnem odzivu odprte regulacijske zanke. Na koncu je opisan postopek izdelave vizualizacije na HMI panelu in SCADA sistemu.
Ključne besede: Klimatske naprave, krmilni sistemi, nadzorni sistemi
Objavljeno: 10.09.2013; Ogledov: 1220; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

6.
UPORABA AEG MODULOV MODICON PRI UČENJU PROGRAMIRANJA PLK
Klemen Glušič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis delovanja in programiranja modulov AEG Modicon s PLK Siemens SIMATIC S7-400. Osnovni namen je snovanje učnega gradiva, ki bo izpopolnilo trenutne smernice poučevanja avtomatizacije ter z njo povezanega programiranja PLK. V prvem delu je predstavljen Siemensov krmilnik, njegove lastnosti in namenski programski paket STEP 7, ki se uporablja za upravljanje s SIMATIC opremo. Podrobneje so razčlenjeni moduli AEG Modicon, pri čemer smo za modul ET 706, ki predstavlja proces polnilnice steklenic, napisali uporabniški program. Naposled je zanj predstavljen opis izdelave centralnega nadzornega sistema SCADA, ki je realiziran v programu WinCC.
Ključne besede: Industrijska avtomatizacija, programabilni logični krmilniki, SCADA – centralni nadzorni sistemi, programski jezik STEP 7
Objavljeno: 14.02.2013; Ogledov: 1476; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (26,84 MB)

7.
NADZORNO KRMILNI SISTEMI TOPLARNE CELJE
Jure Oblak, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj mojega diplomskega dela je predstavitev izdelave nadzorno krmilnega sistema za toplarno Celje. V projektu sem sodeloval v sklopu projektnega tima, ki se je ukvarjal z izgradnjo omenjenih nadzorno krmilnih sistemov. V uvodnem delu najprej na splošno predstavljam prvi regionalni center za ravnanje z odpadki v Sloveniji in njegovo vizijo. Posebej je predstavljen objekt toplarne Celje z vsemi pripadajočimi podsklopi. V nadaljevanju so opisana industrijska omrežja oziroma ISO referenčni model. Uporabljeno Profibus omrežje, njegova arhitektura in fizične plasti so opisane bolj podrobno. Predstavljena sta tudi programska paketa Simatic Manager in Simatic WinCC, s katerima je bila izvedena nadzorno krmilna aplikacija toplarne celje. Sledi besedilo, ki je v večjem delu posvečeno opisu avtomatizacije celotnega postopka sežiga odpadkov in nadzorni sistem toplarne. Predstavljena je uporabljena programska in strojna oprema ter izvedba konfiguracije omrežja v programu HW konfigurator. V zadnjem delu je opisano delovanje nadzorno krmilnega sistema, s katerim se nadzira in upravlja celoten proces sežiga odpadkov. V zaključku so predstavljeni tudi pomembnejši problemi, ki so se pojavljali med samo izgradnjo naprave. Izpostaviti velja predvsem ugotovljene nepravilnosti pri delovanju Siemensovega programskega paketa WinCC. Omenjene nepravilnosti je na našo zahtevo reševal Siemensov razvojni oddelek. Rezultat skupnega dela pa je nov 'servis pack SP3' za programski paket WinCC.
Ključne besede: nadzorni sistemi, krmilni sistemi, toplarna Celje
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1910; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (29,23 MB)

8.
9.
POSODOBITEV NADZORNEGA SISTEMA VODENJA
Blaž Ženko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano delovanje programa CitectSCADA in komunikacija nadzornega sistema s krmilnikom preko OPC strežnika. Najprej je predstavljena komunikacija krmilnika z nadzornim sistemom preko OPC strežnika, v tem delu so opisani koraki za uspešno povezavo nadzornega sistema s krmilnikom in zajem točk. V drugem delu je po korakih opisana realizacija nadzornega sistema. Predstavljene so tudi glavne funkcije programa CitectSCADA in uporaba le teh v projektu. S pomočjo diplome bodo študenti avtomatike razumeli delovanje programa in ga postopoma nadgrajevali ter dodajali nove aplikacije (povezavo z podatkovnimi bazami, internetne aplikacije,…). Na koncu so še predstavljeni rezultati testiranja vzporednega delovanja dveh nadzornih sistemov, in sicer CitectSCADA 7.1 (ki je opisana v tej diplomi) in CitectSCADA 5.0. Projekt je izveden po postopku »reverse engineering«, saj je bilo za izvedbo potrebno podrobno preučiti obstoječi sistem.
Ključne besede: avtomatizacija, nadzorni sistemi, SCADA sistemi, grafični uporabniški vmesnik, sistem vodenja
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1930; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (13,76 MB)

10.
RAZVOJ NADZORNEGA SISTEMA ZA VAROVANJE PRODAJNIH IZDELKOV
Blaž Malnar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili različne nadzorne sisteme in tehnologije, ki se uporabljajo za zajem podatkov iz realnega okolja. Opredelili smo pojem nadzor in našteli osnovne funkcije nadzornih sistemov. Prav tako podrobneje spoznamo nadzorne sisteme za varovanje prodajnih izdelkov, ki uporabljajo različne varnostne tehnike. V okviru diplomskega dela smo razvili ter izdelali programsko rešitev, ki skrbi za nadzorovanje in upravljanje celotnega varnostnega sistema ter omogoča pregled dogajanja in varovanja prodajnih izdelkov v trgovinah.
Ključne besede: nadzorni sistemi, varnostna tehnika, zajem podatkov, arhiviranje podatkov, programska oprema
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1591; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici