SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Suzana Dražnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Ključne besede: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 3222; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (479,68 KB)

2.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Ključne besede: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1387; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA OBČINE
Nina Dvoršek, 2016, diplomsko delo

Opis: V delovno področje občin spadajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine in jih občina lahko ureja samostojno, državni organi pa izvajajo nadzor nad zakonitostjo dela občine. Država lahko z zakonom na občine prenese tudi opravljanje posameznih nalog državne pristojnosti, pod pogojem, da za to zagotovi potrebna sredstva. V zadevah iz prenesene pristojnosti opravljajo državni organi nadzor tudi nad primernostjo in strokovnostjo dela občin. Občinski organi so dolžni izvrševati te naloge neposredno na podlagi zakona, kar pomeni, da v zvezi s temi nalogami nimajo pravice sprejemati splošnih aktov. Zakonitost obvezuje vsakogar, ki sprejema pravne akte in izvršuje materialna dejanja, da pri tem izhaja iz zakona. To pomeni, da morajo biti v skladu z zakonom tako podzakonski in drugi splošni akti, kot tudi posamični akti in materialna dejanja. Zakonitost se pojavlja v dveh oblikah, v materialni in formalni. Materialno nezakonitost predstavlja neskladje vsebine podzakonskega predpisa ali drugega splošnega akta z zakonom. Pri formalni nezakonitosti pa taki pravni akt ni bil sprejet po postopku, predpisanem v zakonu, oziroma, ga ni sprejel organ, katerega pristojnost določa zakon. Delo občin kot predmet nadzora je treba razlagati široko. Sem štejemo organe, osebe in njihove odločitve. Dejavnost lokalne samouprave obsega izdajanje pravnih aktov, opravljanje materialnih dejanj ter sklepanje aktov poslovanja. Splošni pravni akti občine so statut, poslovnik, odlok, proračun, odredba, navodilo in pravilnik. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh tako iz lastne pristojnosti kot tudi iz prenesene državne pristojnosti. Stvarno pristojna za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine sta občinska uprava (na prvi stopnji) in župan (na drugi stopnji). V upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odločata občinska uprava (na prvi stopnji) in stvarno pristojno ministrstvo (na drugi stopnji) . Za odločanje v upravnih zadevah občine je pristojen tudi občinski svet, ko tako določa zakon ali statut občine. Poleg tega lahko občina z odlokom občinskega sveta podeli javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine, kar pomeni, da so za odločanje o upravnih zadevah v občini pristojni tudi nosilci javnih pooblastil. Delo občin je predmet različnih oblik nadzora, od katerih ima vsaka svoj namen in cilje. V skladu s tem ločimo pravni, politični in finančni nadzor. Na državni ravni so organi, ki so pristojni za nadzor nad zakonitostjo dela občine Državni zbor, vlada, ministrstva, upravne enote, Upravno sodišče, Ustavno sodišče, državni tožilec, varuh človekovih pravic in Računsko sodišče, na lokalni ravni pa nadzorni odbor, župan in občinski svet. Mnenja stroke glede ustreznosti veljavne ureditve nadzora nad zakonitostjo dela občin so deljena. Po eni strani lahko glede na obseg določb, ki ne nanašajo na omenjeno področje ter vpetost številnih organov, tako državnih kot lokalnih, ugotovimo, da je ureditev ustrezna. Po drugi strani pa je znano, da se mnoge od teh določb v praksi ne izvajajo in so tako le mrtva črka na papirju. Prav tako dejansko prihaja do številnih nezakonitih ravnanj pri delu občine.
Ključne besede: občina, nadzor, zakonitost, pravna sredstva, nadzorni organ
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 231; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (660,40 KB)

4.
Smotrnost upravljanja Splošne bolnišnice Celje z vidika članov sveta zavoda
Indira Žalac, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Današnja zakonodaja na področju upravljanja JZZ v Sloveniji je zastarela, pomanjkljiva in omejuje kakovosten zakonsko predpisan nadzor JZZ. Pomanjkljivost pri upravljanju in nadzoru JZZ se kaže predvsem kot posledica neurejene zakonodaje in ostalih normativnih aktov, kompleksnega financiranja zdravstvene dejavnosti iz več različnih virov (proračun (MZ), zdravstveno zavarovanje (ZZZS) itd), omejenih normativnih možnosti nadzora članov sveta zavoda ter pogosto raznolikih in neustreznih znanj za vodenje in nadzor. V magistrskem delu bomo na osnovi metode usmerjenega intervjuja prikazali kakšne so zakonodajne in normativne podlage za smotrno odločanje članov sveta zavoda SB Celje, kakšne so omejitve članov sveta zavoda pri nadzoru glede na obstoječe zakonodajne in normativne podlage, izobrazbeno strukturo in raznolikost znanj za nadzor ter na podlagi ključnih dokumentov upravljanja določili tiste dejavnike, ki bodo osnova za priporočila in smernice za zadostno in potrebno upravljanje in nadzor članom sveta JZ SB Celje. Pri določanju dejavnikov upravljanja kot podlage za priporočila in smernice se bomo omejili na podatke za leti 2014 in 2015. Rezultati raziskave bodo sicer prikazani za SB Celje, vendar bodo uporabni za učinkovito upravljanje vseh ostalih bolnišnic v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: Zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, Upravljanje JZZ, SB Celje, Nadzorni organ zavoda, Smotrnost upravljanja
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 353; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici