1. Zasnova in uvedba končne kontrole hidravličnih agregatov v podjetju Hawe Hidravlični sistemi d.o.o. : diplomsko deloMarko Skale, 2024, diplomsko delo Opis: V podjetju Hawe Hidravlični sistemi d. o. o. so v zadnjem času dobili vse več reklamacij, ki se nanašajo na nepravilno oziroma nepopolno izdelane hidravlične agregate, kar je seveda v podjetju začelo povzročati velike stroške in nezadovoljstvo kupcev. Odločili so se, da uvedejo končno kontrolo hidravličnih agregatov, ki bi vključevala pregled izdelanih hidravličnih agregatov po funkcijskem testiranju. Z analizo reklamacij so ugotovili, na katere napake je potrebno biti pozoren v prihodnje. V okviru diplomske naloge smo zasnovali nov koncept končne kontrole, ki smo ga analizirali na testnih vzorcih in uvedli v proces proizvodnje. Po uvedbi te kontrole so se v podjetju zmanjšale reklamacije in s tem tudi stroški. Diplomska naloga je podjetju veliko pripomogla pri uvedbi nove vrste kontrole in dvignila kakovost izdelanih izdelkov v podjetju.
Ključne besede: hidravlični agregati, nadzor kakovosti, reklamacije, končna kontrola
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (3,52 MB) |
2. Notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih : magistrsko deloGoran Novak, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta obravnavana notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih. Namen raziskave je bil ugotoviti delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode v interni vodovodni napeljavi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Maribor, raziskati učinkovitost letnega načrta spremljanja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode ter primerjati zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode med lokacijo Maribor in lokacijo Slivniško Pohorje. Uporabljene metode so vključevale vzorčenje in laboratorijsko preskušanje pitne vode na parametre iz Uredbe o pitni vodi. Magistrsko delo temelji na rezultatih mikrobiološkega preskušanja pitne vode, odvzetih vzorcih v času med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2021. Skupno je bilo analiziranih 1.642 vzorcev pitne vode, od katerih je bilo 95,2 % skladnih z mejnimi vrednostmi parametrov iz Uredbe o pitni vodi. Delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenih objektov UKC Maribor na lokaciji Maribor, je bil višji kot delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenega objekta UKC Maribor na lokaciji Slivniško Pohorje. Ugotovljeno je, da dosledno izvajanje preventivnih in korekcijskih ukrepov bistveno pripomore k izboljšanju zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode. S tem magistrskim delom je omogočen hitrejši vpogled nad obvladovanjem bolnišničnih okužb s področja oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. V prihodnje je priporočeno dosledno izvajanje notranjega nadzora in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode, redno posodabljanje načrta ukrepanja ob izrednih dogodkih ter izobraževanja osebja glede pomena zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, notranji nadzor, zdravstvena ustreznost, načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih, interna vodovodna napeljava
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Nadzor staršev in zaščita otrok v svetu spletnih nevarnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLucija Medvešek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo staršev pri zaščiti otrok v digitalnem okolju in nevarnostih, ki se lahko pojavijo na spletu ter spodbujanju varne rabe digitalnih medijev. Sodobna tehnologija je postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, kar prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja, zlasti za otroke in mladostnike. Med ključnimi izzivi so izpostavljenost neprimernim vsebinam, spletno nasilje, kraja identitete in prekomerna uporaba digitalnih naprav. Raziskava poudarja pomen digitalne pismenosti staršev, njihovih vzgojnih pristopov ter pomen rabe zaščitnih orodij, kot so aplikacije za starševski nadzor. Poseben poudarek je namenjen pomembnosti odprte komunikacije med starši in otroki ter postavljanju jasnih pravil glede rabe digitalnih medijev. Rezultati potrjujejo, da so starši, ki postavljajo jasna pravila in pri uporabi tehnologij z otroki aktivno sodelujejo, bolj uspešni pri zmanjševanju tveganj, povezanih z digitalnim svetom. Prav tako je raziskava izpostavila potrebo po dodatnem ozaveščanju in izobraževanju staršev o spletnih nevarnostih ter strategijah za njihovo preprečevanje.
Zaključek diplomskega dela vključuje predloge za izboljšanje praks na področju zaščite otrok v digitalnem okolju, vključno s krepitvijo digitalne pismenosti staršev, ozaveščanjem o spletnih tveganjih in spodbujanjem sodelovanja med družinami, šolami in širšo skupnostjo. Glavni cilj naloge je prispevati k boljšemu razumevanju, kako lahko starši s svojim znanjem, vključenostjo in zgledom otrokom pomagajo varno raziskovati digitalni svet, hkrati pa razvijati odgovornost, kritično mišljenje in kreativnost pri uporabi tehnologij.
Ključne besede: digitalno okolje, spletne nevarnosti, otroci, nadzor staršev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (833,20 KB) |
4. Sistem za nadzor dostopa na delovnem mestuLeo Orešnik, 2024, diplomsko delo Opis: Nadzor dostopa igra pomembno vlogo pri vidiku varnosti delovnega mesta oziroma podjetja ter v vsakodnevnem življenju. V teoretičnem delu tega diplomskega dela smo preštudirali koncepte za nadzor dostopa. V praktičnem delu smo načrtali in implementirali zanesljiv ter enostavno razširljiv sistem za nadzor dostopa. Svojo rešitev temeljimo na strojni opremi podjetja ZKTeco. Uporabili smo sodobno tehnologijo, kot sta razvojni okolji .NET in Angular, podatkovno bazo MySQL ter programska jezika C# in TypeScript. Z njimi smo razvili strežnik oziroma API, dostop do podatkovne baze, servis Windows in spletni uporabniški vmesnik. Uporabniški vmesnik smo zasnovali in prilagodili na osnovi povratnih informacij uporabnikov. Naloga združuje več področij računalništva, kot so integracija strojne opreme, spletne in omrežne tehnologije ter načrtovanje in upravljanje podatkovnih baz. Implementirano rešitev smo izčrpno ročno testirali s pomočjo vnaprej pripravljenih testnih primerov.
Ključne besede: nadzor dostopa, strojna oprema ZKTeco, .NET, Angular
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (4,94 MB) |
5. Akt EU o umetni inteligenci ter etične dileme uporabe umetne inteligence v pravu : magistrsko deloPina Hrovat, 2024, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca, ki se je v zadnjem času razširila na vsa področja, vedno bolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Ker gre za relativno nov izum, ki je s tehnološkim razvojem doživel svoj razcvet, se je pojavila težnja po zakonski ureditvi področja umetne inteligence.
Evropska komisija je 21. aprila 2021 predstavila Predlog akta EU o umetni inteligenci, Akt o umetni inteligenci pa je vstopil v veljavo 1. avgusta 2024. Gre za prvi celoviti tovrstni akt. Njegov cilj je zagotoviti varnost, varstvo temeljnih pravic iz LEUTP in podpirati inovacije. Akt vsebuje pristop, ki temelji na tveganju. Skladno s tem so sistemi umetne inteligence razvrščeni v štiri kategorije glede na tveganje, ki ga sistem predstavlja za varstvo temeljnih človekovih pravic, varstvo zdravja in varnost. Hierarhično najvišje se nahajajo prepovedane prakse, gre za umetnointeligenčne sisteme, ki so tako tvegani, da so prepovedani. Tem sistemom sledijo visokotvegani sistemi, ki se lahko dajejo na trg oz. uporabljajo, kadar izpolnjujejo natančno določene pogoje. Naslednja skupina so sistemi z omejenim tveganjem, ki se uporabljajo pod pogojem, da so uporabnikom zagotovljene ustrezne informacije. Sistemi z minimalnim tveganjem niso predmet urejanja Akta o umetni inteligenci. Akt o umetni inteligenci je po svoji pravni naravi uredba, kar pomeni, da je neposredno uporabljiv v nacionalnih pravnih redih držav članic EU. Ker področje umetne inteligence in varstva temeljnih pravic v slovenski zakonodaji pred sprejetjem akta ni bilo pravno urejeno, tudi ne bo potrebno spreminjati zakonodaje zaradi sprejema akta.
Ker je umetna inteligenca relativno nov pojav, obstajajo med širšo javnostjo in pravno stroko določeni pomisleki v zvezi z umetno inteligenco in njeno uporabo v pravu. Ti pomisleki so zlasti osredotočeni na vprašanje, če je umetna inteligenca zmožna slediti etičnim standardom, ki se pričakujejo od človeških pravnikov, ter če je zmožna zagotoviti varstvo temeljnih človekovih pravic. V magistrski nalogi so v zvezi s tem podrobneje obravnavane sledeče pravice: pravica do enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja in pravica do pravne varnosti. V zvezi z uporabo umetne inteligence v pravni znanosti se pojavlja tudi bojazen, če je sploh sposobna doseči stopnjo razvoja, na kateri bi bila zmožna odločitve sprejemati s primerljivo mero empatičnosti kot ljudje.
Ključne besede: Akt o umetni inteligenci, kategorije tveganj, nadzor nad uporabo umetne inteligence, umetna inteligenca v pravu, etika, pravičnost, človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. Vloga in delovanje inšpekcije za delo v RS : magistrsko deloAna Rous, 2024, magistrsko delo Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane.
Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev.
Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Mikrobonitetni nadzor bankMatic Skrbinšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Ključne besede: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,11 MB) |
8. Izvedba nadzora nad elektronskimi vinjetami v RS : diplomsko deloBernarda Furjan, 2024, diplomsko delo Opis: Za uporabo cestninskih cest je treba plačati cestnino, katere višino določi Vlada Republike Slovenije. Za plačilo cestnine se uporabljata dva cestninska razreda, to sta Darsgo in e-vinjetni sistem. Razvrstitev vozila v cestninski razred je odvisna od najvišje dovoljene mase vozila. Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS ) je edini upravljavec cestninskih cest in s pobrano cestnino plačuje vzdrževanje in gradnjo cest, prav tako izvaja nadzor nad pravilnim cestninjenjem
V diplomskem delu smo se osredotočili na elektronski vinjetni sistem. Ta je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaživel leta 2021 in s tem je DARS uvedel popolno digitalizacijo cestninjenja. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila, zato mora biti uporabnik pri nakupu e-vinjete dosleden. Sistem e-vinjete deluje na podlagi ANPR-tehnologije, ta pa deluje tako, da samodejno prepozna registrsko označbo. DARS je postavil po avtocestnem omrežju stacionarne kamere, s katerimi cestninski nadzorniki izvajajo nadzor nad pravilnim cestninjenjem tako na terenu kot iz zaledne pisarne. Pri svojem delu pa ne uporabljajo samo stacionarne kamere, temveč še druge. Cestninski nadzornik nadzoruje mimo vozeča vozila ter ugotavlja skladnost oz. neskladnost cestninjenja. Vozila so posredovana kot nadzorni dogodek. Sistem ima nastavljene algoritme in pravila na način, da ob najmanjšem sumu posreduje nadzorni dogodek v ročno preverjanje. Zaradi velikega števila posredovanih dogodkov, ki zahtevajo ročno obravnavo, fizično ni izvedljivo, da bi lahko nadzorniki vse tako nastale nadzorne dogodke obdelali ter nato dejanske kršitve še obravnavali in izpeljali celoten prekrškovni postopek. Tako sistem onemogoča, da bi bile kamere prižgane 24 ur vse dni v letu.
S pomočjo umetne inteligence ter na novo nastavljenih algoritmov v sistemu bi lahko dosegli, da sistem posreduje le tiste dogodke, ki so dejanske kršitve. S tem bi zagotovili, da bi se nadzor izvajal 24 ur na dan in da bi bil sistem e-vinjete učinkovitejši in optimalen.
Ključne besede: e-vinjeta, cestninski sistemi, DARS, cestninski nadzor, cestnina
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,77 MB) |
9. |
10. |
