| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 561
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
IZDELAVA IN VPELJAVA APLIKACIJE ZA INFORMACIJSKO PODPORO V KEMIJSKI PROIZVODNJI
Roman Kelhar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek izdelave in kasnejše vpeljave računalniške aplikacije za pomoč pri vodenju kemijske proizvodnje. Opisani so osnovni deli ali podprogrami programa Vpisovanje, pristop k sami izdelavi, njihov namen, uporaba in sama izdelava. Ravno tako je opisan postopek validacije po znanem »V« modelu. Program Vpisovanje je namenjen planiranju kemijske proizvodnje aktivnih učinkovin, sledenju materialnih tokov v proizvodnji ter vodenju in usmerjanju proizvodnje. Sledljivost od vstopnih surovin in vse do končnega proizvoda zagotavlja transparentnost proizvodnje ter hitro odkrivanje in preprečevanje napak. Analiziranje proizvodnje je tako hitrejše, hkrati pa nam omogoča hitrejše odkrivanje ozkih grl , ki jih lahko nato odpravimo in s tem pospešimo sam proces od naročila do izdelave izdelka. Program Vpisovanje je nastal kot pripomoček, ki zagotavlja dostop do vseh potrebnih informacij v pripravi proizvodnje na enem samem mestu. S tem se prihranil čas in predvsem zmanjša strošek zaradi zmanjšanja števila licenc na ostalih programih, ki so potrebni v dobri informacijsko podprti proizvodnji. Današnja proizvodnja, kemijska ali katerakoli druga, je lahko sodobna, varčna in uspešna samo s solidno informacijsko podporo.
Ključne besede: Informacijska podpora v proizvodnji, kemijska proizvodnja, računalniška aplikacija, nadzor kemijske proizvodnje, sledenje materialnih pretokov.
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 889; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

72.
Nadzor in regulacija bančnega sektorja : preventivni dejavnik boja proti finančni kriminaliteti
Tanja Ahčan, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Finančna kriza je razkrila številna odklonska ravnanja udeležencev globalnih finančnih trgov ter odprla množico kompleksnih pravnih in dejanskih vprašanj glede regulacije in nadzora finančnih trgov kot tudi uspešnosti kazenskega pregona odgovornih. V prispevku avtorica obravnava pozitivnopravno ureditev delovanja centralne državne bančne nadzorne oziroma regulatorne institucije. Predstavljene so naloge, pristojnosti in ukrepi Banke Slovenije, predvsem z vidika možnosti preprečevanja in odkrivanja finančne kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretične narave, na podlagi deskriptivne analize de lege lata področja delovanja bančnega nadzornika in regulatorja, ki vključuje več pravnih področij, od državnopravne oziroma upravne ureditve, civilnega in gospodarskega prava do uporabnosti na kazenskopravnem področju. Ugotovitve: Nadzor in regulacija bančnega sektorja v Republiki Sloveniji temeljita na pravilih evropske zakonodaje in dobre prakse, ki jo oblikujejo mednarodne finančne institucije. Razloge za pomanjkljivosti oziroma šibkosti, katerih rezultat so bila odklonska ravnanja akterjev na finančnih trgih, ne gre iskati v normativni ureditvi de lege lata. Dosledna implementacija že uveljavljenih norm predstavlja preventivo v boju proti finančni kriminaliteti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika delovanja našega bančnega regulatorja in nadzornika, v povezavi z razlogi za izbruh finančne krize, je bila predvsem predmet razprav ekonomistov. Zaradi potrebe po morebitnih premišljenih reformah, predvsem v smislu preventivne vloge na področju finančne kriminalitete, pa je nujno, da se delovanje in ukrepanje državnega regulatorja celovito obravnava tudi s pravnega in kriminalnopolitičnega vidika.
Ključne besede: finančna kriza, finančna kriminaliteta, regulacija, nadzor
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 868; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (429,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

73.
Vsebnost ohratoksina A v živilih in krmi med letoma 2010 in 2016 v Sloveniji
Natalija Valant, 2020, magistrsko delo

Opis: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Ključne besede: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1662; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

74.
Molk organa in sodno varstvo s primerjalnopravno analizo : magistrsko delo
Barbara Balažic, 2019, magistrsko delo

Opis: Molk organa kot poseben upravnoprocesni institut nastopi, kadar v predpisanem roku ne pride do izdaje oziroma vročitve upravnega akta, s katerim bi pristojni organ moral odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Upravna neodzivnost je pravno vprašanje, povezano z načelom dobrega upravljanja, varstva pravic strank in načelom zakonitosti, ki ščiti pred samovoljo in arbitrarnostjo upravnih organov. Posamezni nacionalni upravni sistemi molk organa različno urejajo in zakonodajalec kršitev predpisanih rokov za odločanje ne opredeli kot nezakonito dejanje. Najbolj razširjen pravni učinek molka organa je fikcija negativne odločitve, ki omogoči uveljavitev pravnih sredstev, kajti šteje se, da je bil zahtevek stranke zavrnjen. Vse bolj pa se z namenom večje učinkovitost upravnega odločanja, kot izjema od klasičnega molka organa, uveljavlja fikcija pozitivne odločitve, ki jo spodbuja tudi pravo Evropske unije. Sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave se izvaja preko kontrole dokončnih upravnih aktov, ki predstavljajo predpostavko za sprožitev upravnega spora. Ker v primeru molka organa formalnega upravnega akta ni, se s tem onemogoča sodni nadzor in sprožitev upravnega spora stranki. Zato neizdan upravni akt v primeru molka organa nadomesti fikcija negativne odločitve in gre za t. i. predhodni upravni spor. Sodišče ima v primeru tožbe s katero se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta na voljo več možnosti. Lahko naloži izdajo upravnega akta pristojnemu organu, vročitev odločbe ali ob izpolnjenih zakonskih pogojih samo odloči v zadevi. Toda nadomeščanje upravnih aktov s sodnimi odločbami ni pravilo, temveč se uporabi v primeru, kadar je zaradi pravnih in dejanskih okoliščin odločitev sodišča potrebna. V skladu s 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah imajo posamezniki pravico do učinkovitega pravnega sredstva na nacionalni ravni in do dostopa do sodišča ter poštenega postopka v razumnem roku tudi v upravnih zadevah. Upravno sodstvo z nadzorstveno funkcijo nad delom uprave predstavlja pomembno instanco varstva človekovih pravic, saj se z možnostjo upravnega spora v primeru molka organa uresničuje načelo pravne države. Po sprejetem subjektivnem konceptu upravnega spora, ki temelji na varstvu pravic, posameznik z zatrjevanjem kršitve s posledicami prispeva k varstvu objektivne zakonitosti pravnega reda. Upravna sodišča ne presojajo zgolj zakonitosti dokončnih upravnih aktov in dejanj uprave, temveč s svojimi odločitvami usmerjajo delovanje upravnih organov.
Ključne besede: uprava, sodni nadzor, upravno sodišče, upravni akt, fikcija negativne odločitve, upravni spor, pravo Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1781; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (825,59 KB)

75.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko delo
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1210; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

76.
Nadzor hišnih prostorov s pomočjo platforme Raspberry Pi in interneta stvari : diplomsko delo
Tomaž Leopold, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo sistem za samodejno regulacijo temperature ter vlažnosti znotraj bivalnih prostorov. Najprej razložimo pojem interneta stvari, nato opišemo platformo Raspberry Pi in predstavimo vse uporabljene komponente sistema. V nadaljevanju diplomskega dela po korakih prikažemo izdelavo sistema in potek eksperimenta. Nalogo zaključimo s predstavitvijo dobljenih rezultatov.
Ključne besede: internet stvari, raspberry pi, pametna hiša, nadzor hišnih prostorov
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1302; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

77.
Vsebnost aflatoksinov b1, b2, g1, g2 v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Petra Trofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: Aflatoksini so najpogostejša in najbolj raziskana skupina mikotoksinov. Kljub strogim EU zakonodajnim omejitvam za aflatoksine v krmi za živali in v živilih bi se zaradi podnebnih sprememb še zmeraj lahko zgodilo, da se pojavijo na trgu tudi onesnažena živila in krma. Aflatoksini se lahko pojavijo v surovinah in živilih, so genotoksični in rakotvorni ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Namen naše raziskave je bil preučiti prisotnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 v vzorcih hrane in krme na slovenskem trgu med letoma 2010 in 2016. Skupaj je bilo analiziranih 1322 vzorcev živil in 445 vzorcev krme, pri katerih je 2 % vzorcev hrane (najpogosteje arašidov) in 4 % vzorcev krme (najpogosteje koruza) presegalo EU mejne vrednosti. Večina vzorcev drastično ne odstopa od mejnih vrednosti iz Uredbe EU. Sklepamo lahko, da je zaskrbljenost za zdravje potrošnikov v zvezi z izpostavljenostjo živil aflatoksinom minimalna.
Ključne besede: aflatoksin / mikotoksin / vzorci živil in krme / Slovenija / uradni nadzor.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 2347; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

78.
Pogled na varnost živil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tea Pantner, 2019, diplomsko delo

Opis: Varna živila so pomemben faktor varnosti ljudi. Zanemarjanje resnosti te tematike se kaže s prisotnostjo nevarnih živil na trgu in z nastankom zdravstvenih problemov pri ljudeh, kar lahko vodi tudi do smrtnih izidov. Varnost živil je proces, ki se mora zagotoviti na vseh stopnjah rokovanja z njimi. To varnost ogroža veliko faktorjev, od mikrobnega do kemijskega onesnaževanja ali kontaminacije. Dobra zakonodaja in upoštevanje le-te ter učinkovit nadzorni sistem so ključni dejavniki za zagotavljanje varnosti živil. Po analizi ugotovimo, da nadzor v Sloveniji izvaja veliko institucij, ki redno preverjajo skladnost z zakonodajo na področju živil. Dober nadzor opravljajo tudi institucije na ravni Evropske unije, katere del je Slovenija. Po opravljenih različnih analizah sklepamo, da evropska živila izpolnjujejo visoke standarde varnosti živil, saj je v primerjavi z ostalim svetom na tem področju najmanj ugotovljenih bolezni, povzročenih z uživanjem nevarnih živil. Redno in nepristransko se podajajo mnenja o dodatkih v živilih. Določeno je, katere snovi se lahko uporabljajo z živili oziroma dodajajo v njih in v kakšnih količinah. Z rednimi inšpekcijskimi nadzori in preverjanjem živil se zagotavlja varnost ljudi na evropskem območju. Ugotovljene visoke standarde potrdimo tudi po primerjavi določenih snovi, ki vzbujajo skrb med ljudmi in jih ni dovoljeno dodajati živilom v Evropski uniji, a so dovoljene v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, živila, zakonodaja, nadzor, zastrupitve
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1394; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

79.
Uporaba elektronskih šolskih sistemov pri starših učencev osnovne šole: pogostost, motivi za uporabo in povezanost z vidika starševskega vedenja ter učnega delovanja otrok
Katja Ravnikar, Ana Marie Starina, 2019, magistrsko delo

Opis: S šolskim letom 2007/2008 so slovenske osnovne in srednje šole dobile možnost uporabe storitve elektronske redovalnice (Pirc, 2008). V magistrski nalogi smo obravnavali posamezne motive in pogostost uporabe e-šolskih sistemov s strani staršev v povezavi z vidiki samoregulacije učenja in zaznavanjem starševstva pri učencih. V vzorec raziskave smo vključili 288 učencev predmetne stopnje in njihovih starše iz devetih različnih osnovnih šol. Udeleženci so reševali paketke vprašalnikov, ki so za učence vključevali: Vprašalnik stališč do e-redovalnice, Vprašalnik samoregulacije v učni situaciji (MSLQ) in Lestvico zaznavanja starševstva (POPs) ter za starše: Vprašalnik stališč do e-redovalnice in motivov ter pogostosti za uporabo e-šolskih sistemov in Vprašalnik družinske vključenosti (FIQ-E). Izvedli smo tudi intervjuje z izbranim predstavnikom na vseh udeleženih šolah. Ugotovili smo, da se motivi vezani na nadzor in pogostejša uporaba e-šolskih sistemov s strani staršev, negativno povezujejo z učnim uspehom učencev. Hkrati pa se motivi vezani na nadzor statistično pomembno negativno povezujejo tudi z zaznavanjem starševstva s strani učencev, kar se nanaša na podpiranje avtonomije in zaznavanje vključenosti. Pogostost uporabe e-šolskih orodij se statistično pomembno razlikuje med starši, ki uporabljajo osnovni paket in starši, ki uporabljajo plačljivi paket. Uporaba e-šolskih sistemov staršev, ki imajo plačljivi paket bolj izhaja iz motivov vezanih na nadzor in komunikacijo, v primerjavi s starši, ki imajo samo osnovni paket.
Ključne besede: e-šolski sistemi, samoregulacija, vključevanje staršev v šolo, komunikacija med šolo in starši, nadzor, zaznavanje starševstva
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1138; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

80.
Kaznovanje za prometni prekršek na podlagi videoposnetka : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Žan Babič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskana večina glavnih problemov in učinkov pri vpeljavi ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. V uvodu je podrobneje opisana ideja kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. Zastavljeni so tudi cilji diplomskega dela, predpostavljene so omejitve in predvidene metode raziskovanja. Raziskovanje se začne s predstavitvijo posebne vrste videokamer za uporabo v avtomobilu, imenovanih armaturne kamere. Predstavljene so tudi lastnosti in zmogljivosti armaturnih kamer. Raziskovalno delo se nadaljuje s proučevanjem problemov ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetkov armaturnih kamer. Proučen in obrazložen je glavni problem zasebnosti. Nato so predstavljeni vsi členi zakonov, ki naj bi urejali uporabo armaturnih kamer in zagotavljali varovanje pravice posameznika do zasebnosti. Zakoni pa uporabe armaturnih kamer oziroma videoposnetkov prav za namen kaznovanja za prekrške ne urejajo neposredno, zato so predstavljeni tudi primeri njihove uporabe doma in po svetu. Pred raziskavo možnosti potrditve veljavnosti videoposnetkov so predstavljeni črna skrinjica in njeni vplivi. Gre za nadgradnjo armaturnih kamer, kar pomeni, da so tudi vplivi najbrž podobni. V poglavju o veljavnosti videoposnetkov kot dokazov je omenjeno področje umetne inteligence in strojnega učenja ter njunih pozitivnih in negativnih učinkov na ureditev kaznovanja prometnih prekrškov na podlagi videoposnetkov. V zadnjem delu raziskovalnega dela so našteti glavni dejavniki, ki vplivajo na število prometnih nesreč. Gre za dejavnike, ki vplivajo na vršenje prometnih prekrškov, poleg tega pa je opisana njihova povezava s prometno kulturo. V zaključku so povzete in zbrane ugotovitve raziskave, podan pa je tudi odgovor na raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: diplomske naloge, prometna kultura, prometni prekršek, kaznovanje, prometni nadzor, armaturne kamere
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1018; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (776,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici