| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 561
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Optimizacija procesa avtomatskega nanosa 2d kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodni liniji podjetja lek d.d. : magistrsko delo
Jan Krneža, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava proces optimizacije avtomatskega nanosa 2D kod za sledenje končnim izdelkom v proizvodnji liniji podjetja Lek d. d. Predstavljen sta sistema kanban in e-kanban ter primerjava med sistemoma. Opisan je proces zagotavljanja sledljivosti in tehnologije povezane z zagotavljanjem sledljivosti. Prikazan je pomen programske opreme za vodenje proizvodnje, povezava med njimi in princip načina vodenja proizvodnje v podjetju Lek d. d. V nalogi je predstavljen proces poteka pakiranja in različne tehnologije označevanja za sledenje končnim izdelkom, kar je predmet obravnave naloge.
Ključne besede: Kanban, e-kanban, sledljivost, sistem načrtovanja virov v podjetju, SAP, sistem za upravljanje proizvodnje, Werum, sistem za nadzor, vodnje in zbiranje podatkov, označevanje, označba tiskanje, brizgalni tisk, lasersko označevanje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2020; Ogledov: 922; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

62.
Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditev
Martin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju. Metode: Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU. Ugotovitve: Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU. Omejitve/uporabnost raziskave V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški. Praktična uporabnost: Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 799; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
Analiza procesa vodenja proizvodnje v podjetju DANI AFC d.o.o. : diplomsko delo
Domen Rotovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelati analizo trenutnega stanja na področju vodenja proizvodnje v podjetju DANI AFC, d. o. o. Vkljub turbulentnim časom, ki jih je doživljajo podjetje skozi svoj obstoj, se jim je uspelo obdržati na trgu, ker so zelo optimistični in odprti za nove rešitve in predloge. V podjetju se zavedajo, da je avtomobilski trg trenutno v zelo nezavidljivem položaju in če postanejo za kupca predragi in nezanimivi, je vprašljiv obstoj podjetja in tako so ogrožena delovna mesta. Zato je zanje toliko bolj pomembno, da imajo čim boljši sistem nadzora, ki jim zagotavlja kakovost in pravočasnost informacij, ki jih potrebujejo za uspešno vodenje. V diplomskem delu se bom osredotočil predvsem na proces planiranja in terminiranja proizvodnje, poskušal sem tudi ugotoviti negativne dejavnike, ki vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev.
Ključne besede: vodenje proizvodnje, krojenje, šivanje, planiranje, nadzor, procesi, SAP
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 877; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

64.
Vloga različnih oblik nadzora pri odnosu do nosljivih kamer : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Primož Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Nosljive kamere so nova oblika policijskega nadzora, katerih posebnost je v tem, da poleg državljanov nadzorujejo tudi policiste. Zaradi njihove razširitve in medijsko odmevnih primerov se je raziskovalno zanimanje za nosljive kamere povečalo. Večina opravljenih raziskav se je osredotočala na mnenje javnosti o prednostih in slabostih nosljivih kamer, ter na njihovo praktično implementacijo v policijsko delo. Vse nakazujejo na ugotovitve, da je sistem nosljivih kamer med javnostjo pozitivno sprejet. Obstaja pa manko raziskav, ki bi merile odnos do nosljivih kamer v povezavi z odnosom ljudi do sistemov nadzora in koncepta podzora (angl. sousveillance). Da bi naslovili omenjeni problem, se diplomsko delo osredotoča na to kako so določeni dejavniki, kot so legitimnost policije, učinkovitost sistemov nadzora, skrb pred zlorabo osebnih podatkov, skrb pred zlorabo nadzora s strani države, spoštovanje države posameznikove zasebnosti in zaupanje v postopke za zagotavljanje zasebnosti povezani z odnosom do nadzora in odnosom do podzora. Prav tako sta bili preverjeni povezanost med odnosom do nadzora in podzora z odnosom do nosljivih kamer in povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Raziskovalni model je bil testiran z anketo (N = 249) med člani različnih interesnih Facebook skupin. Izvedli smo raziskavo. Rezultati so pokazali pozitivno povezanost med odnosom do podzora in nadzora ter odnosom do nosljivih kamer. Prav tako rezultati nakazujejo na povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Dejavniki, ki so povezani z odnosom do nadzora niso povezani tudi z odnosom do podzora. Dejavnike, ki bi bili povezani s podzorom je tako smiselno iskati drugje in ne med dejavniki, ki so povezani z nadzorom.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski nadzor, nadzor, kamere
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 796; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

65.
Analiza procesa vodenja proizvodnje v podjetju Riedl CNC d. o. o. : diplomsko delo
Uroš Mendaš, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja tematiko, ki v trenutnem času močno vpliva na konkurenčnost proizvodnih podjetij po vsem svetu. Naloga je v grobem sestavljena iz dveh delov. Prvi del se začne z uvodom in predstavitvijo podjetja Riedl CNC d. o. o., sledijo mu teoretične osnove na podlagi načrtovanja in vodenja proizvodnje ter pomenu komunikacije v proizvodnji. V drugem delu sem se osredotočil na trenutno stanje v podjetju Riedl CNC d. o. o. in analizo celotnega proizvodnega procesa. V analizi je opisan postopek načrtovanja procesa proizvodnje, opisan je celoten postopek od prejetja naročila izdelka do odpreme izdelka h kupcu, sledi proces vodenja proizvodnje z lansiranjem in nadzorom nad proizvodnjo, opis ERP-sistema, ki ga trenutno le v delni obliki uporabljajo, izvajanje dela službe zagotavljanja kakovosti v podjetju in predstavitvijo merilne opreme, ki jo uporabljajo. Opisan je tudi trenuten potek komunikacije v podjetju in možnosti izboljšave na področju komunikacije. Na koncu pred zaključkom pa so našteti in opisani še predlogi izboljšav na področju načrtovanja in vodenja proizvodnje v podjetju.
Ključne besede: vodenje proizvodnje, organizacija, načrtovanje, nadzor, poslovna komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 924; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

66.
Uporaba kamer za snemanje policijskih postopkov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Diellza Sopa, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba kamer se zdi povsem normalen pojav v dobi napredne tehnologije, kjer so lahko kamere in nadzor vseprisotni. Uporaba kamer vpliva na zasebnost vseh ljudi. Nekateri se zaradi kamer počutijo varne, drugi pa se počutijo ogrožene. Varnost prebivalcev je prioriteta policistov, zato tudi policija vse pogosteje uporablja različne vrste kamer pri reševanju težav, za boljše sodelovanje z javnostjo, zaradi zagotavljanja varnosti, pridobivanja dokazov v policijskih postopkih in kot dokaz opravljanja policijskega dela znotraj zakonskih okvirov in pooblastil. Diplomsko delo je osredotočeno na uporabo različnih kamer za snemanje policijskih postopkov. Omenjene so različne vrste videonadzora, predvsem pa je delo osredotočeno na kamere, pripete na policijsko uniformo oziroma tako imenovane »body worn video« (BWV). Ugotavljalo se je, katere države uporabljajo BWV, kako uporaba BWV vpliva na ljudi in njihovo zasebnost, kako uporaba BWV vpliva na zasebnost policista ter kdaj lahko policija uporabi BWV. Tako kot vsaka stvar ima tudi uporaba BWV dobre in slabe lastnosti. Ugotavljalo se je, da ljudje zaradi uporabe BWV policiste bolj spoštujejo in jim bolj verjamejo, kar pozitivno vpliva na njihovo delo in zaupanje prebivalcev. Ljudje zaradi uporabe BWV raje sodelujejo s policisti, ker vedo, da se postopek z njimi snema. Preseneča to, da ljudje niso zaskrbljeni zaradi posega v njihovo zasebnost, ki ga povzroča uporaba BWV. Pri policistih je bilo ugotovljeno, da imajo nekateri odpor do uporabe BWV, ker menijo, da je njihova zasebnost zaradi neprestanega nadzora ogrožena, hkrati pa imajo vtis, da jim nadrejeni ne zaupajo. V večini držav se za aktivacijo BWV odločajo policisti sami. Ker je BWV na vidnem mestu, ne potrebujejo dovoljenja oseb v policijskem postopku. Težava nastane, ko morajo policisti snemati tudi žrtve zločina (nasilje v družini, posilstvo …). V nekaterih državah lahko policisti takšne stvari snemajo brez zakonskih zadržkov, v drugih državah pa morajo pri BWV izklopiti snemanje slike in lahko pustijo vključeno le snemanje zvoka. Ugotovljeno je bilo, da pri policijskem delu predstavlja težavo snemanje v zasebnih domovih in zdravstvenih ustanovah, saj lahko kamera med delovanjem posname tudi ljudi, ki v policijski postopek niso vpleteni.
Ključne besede: diplomske naloge, prebivalci, policija, nadzor, kamera, varnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2020; Ogledov: 1210; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

67.
Pojavnost in pravna ureditev policijske brutalnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Teja Lobnikar, 2020, diplomsko delo

Opis: Policisti in policijska dejavnost je pomemben del vsakdana slehernega prebivalca, a imajo ti do nje in policijskih pooblastil pogosto ambivalenten odnos. Pri svojem delu policisti uporabljajo policijska pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in svoboščine, to pa zato, da jih lahko varujejo in po potrebi tudi zagotavljajo. Policijska pooblastila, tudi tista, ki vključujejo prisilo, so zakonita, dokler so uporabljena skladno z zakonskimi določili. Se pa zgodi, da policisti prekoračijo stroge omejitve uporabe prisile, s tem pa nastanejo kršitve, ki lahko v skrajnih primerih prerastejo v policijsko brutalnost. Policijska brutalnost je problem sodobne družbe, saj se v različnih oblikah pojavlja vsepovsod po svetu. V Sloveniji področje delovanja policije ureja več zakonov, a je za izvajanje nalog najpomembnejši Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki poleg nalog in pooblastil opredeljuje tudi področje prekoračitve pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev. Temelj policijskega dela morajo predstavljati človekove pravice, zato smo v diplomski nalogi le-te podrobno opisali in analizirali njihovo razmerje do izvrševanja policijskih nalog in pooblastil. Opredelili smo tudi pojme prekoračitve pooblastil, s posebnim poudarkom na opisu policijske brutalnosti. Skozi diplomsko delo smo razložili pojem policijske brutalnosti, njene značilnosti in vzroke ter kako je pravno urejena v Sloveniji in v tujini. Pojav policijske brutalnosti smo analizirali skozi štiri analize primerov iz Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovili smo, da pravilen nadzor nad delom policistov predstavlja ključen dejavnik pri preprečitvi policijske brutalnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska brutalnost, prekoračitev policijskih pooblastil, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev, nadzor
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 864; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (575,15 KB)

68.
Strokovni nadzor v šolah vožnje Javne agencije RS za varnost v prometu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tjaša Kirn, 2020, diplomsko delo

Opis: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge.
Ključne besede: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 877; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

69.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 1827; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

70.
Vprašanje pravnomočnosti sklepa državnega tožilca o zavrženju kazenske ovadbe : magistrsko delo
Iris Zgaga, 2020, magistrsko delo

Opis: Državni tožilec ima skozi ves kazenski postopek posebno in specifično procesnopravno funkcijo. Položaj državnega tožilca kot stranke kazenskega postopka, s katerim smo v največji meri seznanjeni v pravni praksi, se začne v formalnem kazenskem postopku. Državni tožilec pred pristojnim kazenskim sodiščem zastopa vloženo obtožnico na podlagi podane kazenske ovadbe ter vse svoje ravnanje usmerja v sprejem obsodilne kazenske sodbe, da bo zadoščeno kazenskopravni represiji zoper storilca kaznivega dejanja. Njegov prominentni položaj se začne že prej, v samem neformalnem predkazenskem postopku. Državni tožilec kot upravičeni tožilec je v predkazenskem postopku dolžan ukreniti vse, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj, izsleditvijo storilca in usmerjanjem predkazenskega postopka, saj so lahko predmet kazenskega postopka le tista pravno-relevantna dejstva, ki jih zatrjuje upravičeni tožilec. Temeljna naloga državnega tožilca v predkazenskem postopku je sprejeti odločitev o kazenskem pregonu zoper storilca kaznivega dejanja. Slednji je tudi eden najpomembnejših in odločilnih trenutkov državnega tožilca, saj državni tožilec lahko v primeru neustrezne dejanske in pravne podlage začne kazenski pregon zoper domnevno nedolžnega storilca kaznivega dejanja ali opusti kazenski pregon zoper neoporečno krivega storilca kaznivega dejanja. Nedvomno bi bilo pravno odločanje nehumano, okrutno in strogo, če ne upoštevamo možnosti, da lahko tudi v procesnih postopkih državnega tožilca prihaja do napak in spodrsljajev. Državni tožilec je temeljni varuh javnega interesa v zvezi s kazensko represijo in hkrati predstavnik pravne države, zato v okviru državnotožilske službe ne sme prihajati do zlorab funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev, ki sta zagotovljeni na ustavnopravni in zakonodajnopravni ravni slovenskega pravnega sistema. Neutemeljeno vlaganje kazenskih ovadb in nadaljnje nepremišljeno nadaljevanje kazenskega pregona oziroma prikrito utemeljeno zavrženje kazenskih ovadb ni podvrženo sodnemu preizkusu, kar lahko predstavlja tudi morebitni politični filter. Pravo Evropske unije, ki velja vzporedno s slovenskim nacionalnim pravnim sistemom, je s svojim pravnim okvirjem direktive zvezalo države članice EU k enotni uporabi ciljev na področju pravic, podpore in zaščiti žrtev kaznivih dejanj, in sicer da imajo oškodovanci v ustreznem kazenskem sistemu pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede kazenski pregon. Takšne kazenskoprocesne določbe oziroma neka vrsta rešitve zadevne problematike nova novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) ni predvidela, saj je za slednje sprejela cilj »posvetovalne« narave mnenja oškodovanca. Pravna mnenja in stališča, zavzeta skozi vso zgodovino slovenskega pravnega reda, so glede predmetne problematike deljena. V morebitnem iskanju argumentacije v primerjalno-pravnem vidiku lahko opazimo, da tudi avstrijski pravosodni sistem nima jasnih in natančnih določil v zvezi s predmetno problematiko, vendar slednje opravičujejo z »blokadnimi« učinki, ki jih ima načelo ne bis in idem. Tudi angloameriški pravni sistem deli procesne učinke zavrženja kazenske ovadbe, in sicer na tiste s pravnim učinkom ter na tiste brez pravnega procesnega učinka.
Ključne besede: predkazenski postopek, načelo ne bis in idem, procesnopravni učinki sklepa državnega tožilca, odločitev o kazenskem pregonu, zavrženje kazenske ovadbe, samovoljna odločitev, pritožbena pot, nadzor nad delom državnega tožilca, Direktiva 2012/29/EU.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (898,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici