1. Magični svetovi Marka Jakšeta kot inspiracija : magistrsko deloŠpela Fridau, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Magični svetovi Marka Jakšeta kot inspiracija je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu raziskujemo smeri nadrealizma in fantastične umetnosti, ki sta za Jakšeta najbolj značilni umetnostnozgodovinski opredelitvi. Soočimo se s koncepti psihoterapevta Sigmunda Freuda in na določeni točki drugače mislečega psihoanalitika C. G. Junga. Pri slednjem se opremo na analizo mita, simbolnega in arhetipskega, medtem ko iz Freudovega opusa obravnavamo spise o humorju, ki je prav tako prisoten v Jakšetovih delih. Ob Freudovi teoriji o das Unheimliche se dotaknemo še pojmov groteske in grozljivega, ki zadevata tudi področje estetike kot filozofske vede o umetnosti.
Za uvod v praktični del naloge smo se najprej lotili formalne analize izbranega Jakšetovega dela Čudežni ribolov. Na podlagi teoretičnega dela in svojega stališča smo ustvarili skico, ki smo jo nato izdelali še v digitalni obliki in se kasneje lotili slikanja v tehniki z oljnimi barvami. Namen je bil ustvariti naše lastno delo v dialogu z Jakšetovo likovno poetiko.
Ključne besede: Jakše, nadrealizem, fantastična umetnost, mit, psihoanaliza
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (6,27 MB) |
2. Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksiTina Gregorec, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica.
V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Ključne besede: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1125; Prenosov: 207
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijoTanisa Jahić, 2019, magistrsko delo Opis: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Ključne besede: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 262
Celotno besedilo (5,18 MB) |
4. Nadrealizem v sodobnem avtorskem filmu: primer režiserja Yorgosa Lanthimosa : diplomsko deloNina Katarina Bračko, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, katere so bile glavne estetske in konceptualne značilnosti umetniške smeri nadrealizma, s poudarkom na nadrealističnem filmu. Ugotovili smo, kako se vpliv historičnega nadrealizma kaže v sodobnem filmu, natančneje v filmskem ustvarjanju grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. V diplomski nalogi smo raziskali pojem avtorstva. Z analizo treh filmov Lanthimosa (Podočnik, Jastog in Ubijanje svetega jelena) smo raziskali, kateri elementi se skozi režiserjev filmski opus ponavljajo, izražajo umetnikovo identiteto in ga delajo prepoznavnega avtorja. Raziskali smo trenutno stanje grškega filma in analizirali, ali je družbeno in ekonomsko stanje v Grčiji vplivalo na izoblikovanje Lanthimosove prepoznavne filmske govorice.
Ključne besede: nadrealizem, nadrealistični film, avtorski film, grška filmska industrija, Yorgos Lanthimos
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1364; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,91 MB) |
5. NADREALISTIČNA DIGITALNA FOTOMANIPULACIJADenis Jurić, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana nadrealistična digitalna fotomanipulacija. Namen naloge je bil predstavitev nadrealizma kot umetniškega gibanja zgodnjega dvajsetega stoletja in primerjava le-tega z digitalno nadrealistično umetnostjo sodobnih umetnikov. Predstavljeni sta klasična fotomanipulacija v nadrealizmu ter sodobna nadrealistična digitalna fotomanipulacija. V teoretičnem delu so predstavljeni avtorji, njihova dela ter postopki oblikovanja tako klasične kakor tudi digitalne fotomanipulacije. Izpostavljene so tehnološke možnosti in pristopi k ustvarjanju nadrealistične digitalne umetnosti. Predstavljeni so odgovori na ključna vprašanja o tem, ali sodobni nadrealistični umetniki uporabljajo enake pristope za črpanje idej za svoja dela, kot so jih njihovi predhodniki, ter ali lahko najdemo tematske povezave med nadrealističnimi deli iz preteklosti in sodobnimi deli. Naloga opisuje možnosti in fleksibilnost pri ustvarjanju fotomanipulacije kot samostojnega likovnega dela. Praktični del zajema predstavitev lastnih del, ustvarjalni postopek ter uporabljeno strojno in programsko opremo.
Ključne besede: fotografija, nadrealizem, fotomanipulacija, digitalna temnica, računalniška obdelava fotografij
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 241
Celotno besedilo (6,12 MB) |
