SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVLJENJU PACIENTA S PERITONEALNO DIALIZO
Lidija Gradišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri zdravljenju pacienta s peritonealno dializo. V prvem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo ledvic, ledvično odpoved ter možne načine nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Podrobneje smo opisali in razložili zdravljenje s peritonealno dializo ter ob tem izpostavili pomembno vlogo medicinske sestre in njenega zdravstveno – vzgojnega dela s pacientom pred začetkom in ob samem poteku zdravljenja s peritonealno dializo. Učinkovit zdravstveno - vzgojni program in izvedba kakovostne zdravstvene nege omogočata, da lahko pri dobro poučenem in osveščenem pacientu dosežemo minimalno število zapletov, dobre rezultate zdravljenja, s tem pa dobro počutje in kakovostno življenje pacienta. Opisali smo razvoj in vrste peritonealne dialize, prednosti in slabosti, ki spremljajo zdravljenje. V nadaljevanju smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo. Uporabljen je bil opis funkcionalnih stanj in vzorcev zdravega obnašanja po teoretičnem modelu Marjory Gordon. Izpostavili smo cilje in načrtovali negovalne intervencije.
Ključne besede: peritonealna dializa, nadomestno zdravljenje, zdravstvena nega, zdravstveno – vzgojno delo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 3289; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (603,95 KB)

2.
Poučevanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo pred pričetkom nadomestnega zdravljenja
Polonca Pirnat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega poučevanja bolnikov pred pričetkom nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavili smo načrt in vsebino programa učenja oz. preddializno edukacijo bolnikov. Pomembno je, da je bolnik pravočasno seznanjen s potekom bolezni in možnostmi nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavljene so vse tri metode nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in sicer hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Predstavili smo tudi psihološki vpliv pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo in poudarili pomen vključevanja psihologa v program načrta preddializne edukacije. V diplomskem delu smo predstavili tudi rezultate raziskave, ki smo jo izvedli pri bolnikih, ki so pričeli z dializnim zdravljenjem v letu 2008. V raziskavi smo ugotavili, da je v program preddializne edukacije vključenih le 2/3 anketiranih bolnikov. Potrebne bodo korenite spremembe v izvedbi in vodenju programa preddializne edukacije. Bolniki ne dobijo dovolj informacij o svoji bolezni, o metodah nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi, kar v končni fazi vpliva na bolnikovo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2343; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju napredovanja kronične ledvične bolezni pri otroku in mladostniku
Sabina Eberl, 2012, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen (KLB) ni tipična bolezen otroške dobe, njena pogostnost je pri otrocih in mladostnikih precej manjša kot pri odraslih. Predstavlja pomemben zdravstveni problem otrok in mladostnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom medicinska sestra (MS) in sodelujoči zdravstveni tim pomaga do upočasnitve napredovanja KLB in do podaljšanja časa prihoda na nadomestno zdravljenje. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. 6 vprašanj je bilo zaprtega in 15 odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 12 članov negovalnega tima iz Centra za otroško dializo in 10 članov negovalnega tima Kliničnega oddelka za nefrologijo, Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. 5 članov iz obeh negovalnih timov je sodelovanje zavrnilo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so starši otrok oz. mladostnikov s KLB poučeni o pomenu preddializne edukacije in s katerimi težavami otrok oz. mladostnikov in njihovih staršev se medicinske sestre srečujejo v preddializni edukaciji. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so po mnenju 76 % anketiranih zaposlenih starši otrok oz. mladostnikov s KLB dokaj dobro seznanjeni z namenom preddializne edukacije: preprečevanje napredovanja KLB pri otroku in mladostniku. Ugotovili smo, da 32 % anketiranih izvaja največ ZV dela na področju dietne prehrane, 32 % vnosu tekočine v telo in 26 % uživanju predpisane medikamentozne terapije. Sklep: S strani MS in zdravstvenega tima bo potrebno še veliko poučevanja otrok oz. mladostnikov s KLB in njihovih družin. Otroci in mladostniki s KLB in njihove družine morajo upoštevati vse ukrepe za upočasnitev napredovanja KLB, saj podaljšujejo čas prihoda na nadomestno zdravljenje, ob enem pa predstavljajo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: Otrok in mladostnik, medicinska sestra, kronična ledvična bolezen, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja, končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 2247; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE V POMENOPAVZALNEM OBDOBJU
Beti Kontrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vem svetu se stara, zato danes ženske preživijo kar tretjino svojega življenja v obdobju po menopavzi. Cilji menopavzalne medicine so zato omiliti težave ob menopavzi ter preprečiti bolezni srčno-žilnega sistema, centralnega živčevja in kosti, ob tem pa ne škoditi drugim organom. Poleg farmakološkega zdravljenja so vredni tehtnega premisleka tudi nefarmakološki ukrepi. Namen diplomske naloge je predstaviti zdravstveno vzgojno vlogo medicinske sestre v pomenopavzalnem obdobju ter raziskati, ali imajo ženske dovolj informacij o načinih hormonskega zdravljenja in kako si ženske pri težavah v pomenopavzi pomagajo same. Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Lendava s pomočjo deskriptivne metode dela. Rezultati raziskave so pokazali, da dobijo ženske dovolj informacij o hormonskem načinu zdravljenja ter da si nekatere ženske pri simptomih/težavah ne znajo pomagati same. Večina žensk pa si pri simptomih pomaga z gibanjem, zdravili, s sproščanjem in z masažo ter z rastlinskimi in prehrambnimi dodatki.
Ključne besede: pomenopavzalno obdobje, medicinska sestra, hormonsko nadomestno zdravljenje, zdravstvena vzgoja, nehormonsko zdravljenje
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1328; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (686,00 KB)

5.
Kakovost življenja ženske v perimenopavzalnem obdobju
Karmen Balažic, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Perimenopavza je obdobje, ki traja od nekaj let pred zadnjo menstruacijo (menopavzo) do vsaj enega leta po menopavzi ali več. V tem obdobju preživi vsaka ženska tretjino svojega življenja, zato to obdobje predstavlja pomemben mejnik v življenju vsake ženske. Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli, je potekala na osnovi kvantitativne metodologije raziskovanja s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 150 žensk, ki smo jih izbrali naključno v Pomurju. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja v perimenopavzalnem obdobju od ženske do ženske razlikuje, zato ne moremo z zagotovostjo trditi, da je kakovost slabša ali boljša. Upoštevati moramo dejstvo, da je vsaka ženska za sebe individuum. Diskusija in zaključki: Kot smo ugotovili v raziskavi, vsaka ženska perimenopavzalno obdobje doživlja po svoje. Ni nujno, da perimenopavza vpliva na kakovost življenja ali omejuje posameznico pri vsakodnevnih aktivnosti. Pomembno je spodbujati zdrav način življenja in preventivo. Preventiva je ključnega pomena že v obdobju mladosti, saj deluje kot dobra naložba za starejša leta. Zelo pomembno je tudi, da si ženska ustvari pozitivno samopodobo in da ima urejen odnos s partnerjem ter razumevanje in podporo družinskih članov.
Ključne besede: perimenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje, spolnost, aktivno življenje
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1175; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

6.
ZUNAJTELESNA OPLODITEV Z DAROVANIMI SPOLNIMI CELICAMI
Ana Vilčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj medicine in razvoj vedno novih tehnik v medicini je na področju oploditve in zanositve prinesel velike inovacije in spremembe. Pred tem razvojem je par otroka lahko spočel le po naravni poti, če pa sta pri tem naletela na težave, jim zdravstvo ni ponujalo nobenih rešitev, razen možnosti posvojitve otroka. Vendar pa je tako potreben razvoj ponudil hormonsko zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Število neplodnih parov je iz leta v leto večje. Darovanje spolnih celic pa pomeni nadvse altruistično dejanje ljudi, ki omogoča, da ženska rodi otroka, ki je vsaj z enim iz med staršev tudi biološko povezan in za par pomeni uresničitev njunih sanj in ciljev. Darovanje mora biti brezplačno in anonimno, razen v primeru hudih zdravstvenih težav otroka. V Sloveniji imamo pravno ureditev, ki upošteva razmere v našem prostoru. Čeprav je bila pozno sprejeta, pa gre v korak z razvojem medicine. Naša zakonodaja je usklajena z mednarodnimi dokumenti, ker je svet vedno bolj povezan, se pojavlja potreba po poenotenju posameznih področji.
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravljenje neplodnosti, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 904; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (463,42 KB)

7.
POUČENOST PACIENTOV O PERITONEALNI DIALIZI, KOT IZBIRI NADOMESTNEGA ZDRAVLJENJA
Mojca Zavolovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili pomen poučenosti pacientov o peritonealni dializi, kot izbiri nadomestnega zdravljenja pri končni ledvični odpovedi. Predstavili smo pomen dobre psihične in fizične priprave pacienta in pomen dobre edukacije. Poleg tega smo predstavili pomen dobrega sodelovanja pacienta in raziskali poučenost pacientov o peritonealni dializi, kot izbiri nadomestnega zdravljenja. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili odgovore na vprašanja, ki smo jih nato obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da so anketiranci v 84 % odgovorili, da so z edukacijo pridobili dovolj informacij o možnostih nadomestnega zdravljenja. Največ informacij so o ledvični bolezni in možnostih zdravljenja dobili od medicinske sestre, tako se je odločilo 53 % anketirancev, 33 % anketirancev pa pravi, da jim je največ informacij podal zdravnik. 83%, anketirancev meni, da so bili najbolje seznanjeni s peritonealno dializo, 61% je bilo najbolje seznanjenih s hemodializo in 55% anketirancev s transplantacijo. Sklep: Bistveno je, da se pacienti učinkovito izobrazijo, preden začnejo izvajati peritonealno dializo na domu. Veliko medicinskih sester razvije svoj značilen slog poučevanja, vendar je za razvoj k pacientu usmerjenega izobraževanja pomembno poznati različne načine, kako paciente učiti. Poučevanje skupine je odličen način učenja pacientov. Ne samo, da se tako pacienti lahko učijo drug od drugega, se tako pomaga tudi medicinski sestri, saj lahko hkrati poučuje več pacientov hkrati. Vendar pa je pri tem potrebno biti pozoren, da se učni načrt osredotoča na pacienta samega in njegove individualne okoliščine.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, edukacija, peritonealna dializa
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 552; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (943,27 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici