| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Lavra Kovač, 2015, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj večina ljudi živi v prepričanju, da so otroci naše največje bogastvo. Na to, da se nekdo odloči za otroka in družino, vpliva mnogo dejavnikov. V prvi vrsti so predvsem pomembne individualne želje vsakega posameznika in njegovega partnerja. Vsak posameznik ima različne predstave o življenju in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Vendar sama želja po otroku ne zadostuje, rojstvo otroka namreč dodobra spremeni življenja staršev. Ne spremeni se le način življenja in prioritete staršev, povečajo se tudi stroški življenja. V sodobnem tempu življenja smo priča manjšanju rodnosti, na kar vpliva predvsem težki položaj mladih, ki se šolajo bistveno dlje, kasneje pa se soočajo s težkim iskanjem zaposlitve. V takšnih razmerah je prav gotovo celovit in delujoč sistem socialne varnosti, eden pomembnejših dejavnikov, ki naj prispeva k lažjemu oblikovanju in razvoju družine. V slovenskem pravnem redu je varstvo otroka in družine poudarjeno že v Ustavi republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Na zakonski ravni pa je s področja socialne varnosti družine in otrok najpomembnejši Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprejet 3. aprila 2014. ZSDP-1 je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem delu ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, v drugem delu pa ureja družinske prejemke. Pri starševskem varstvu gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, pri družinskih prejemkih pa ne gre za socialno zavarovanje, saj se zanje ne plačujejo prispevki. Gre za nekakšno obliko socialnih ugodnosti, ki skušajo omiliti finančno breme družin. Kljub visokemu standardu na področju varstva družine in otrok v Republiki Sloveniji pa smo predvsem v novejšem času priča vse večjemu omejevanju pravic iz tega področja in njihovemu podrejanju trenutnim gospodarskim razmeram. Z visokim standardom na področju socialne varnosti družine in otrok se srečamo tudi v sosednji Avstriji. Gre za državo z dolgoletno tradicijo na področju socialne varnosti, prvi zakoni s tega področja so bili namreč že sprejeti leta 1887. Temeljni zakon, ki ureja celoten socialni sistem v Avstriji, je Allgemeines Sozialversicherugsgesetz iz leta 1956. Starševsko varstvo oz. varstvo materinstva je urejeno v Mutterschutzgesetz-u iz leta 1979. V tem zakonu je urejena pravica do materinskega dopusta, pravica do materinskega nadomestila (Wochengeld) in druge pravice, ki pripadajo materam delavkam. Na področju družinskih prejemkov se srečamo z dvema zakonoma, ki urejata temeljna družinska prejemka v Avstriji. Prvi je Familienlastenausgleichgesetz, ki ureja otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki je v Avstriji urejen kot univerzalni družinski prejemek. Drugi pomemben zakon s tega področja pa je Kinderbetreuungsgeldgesetz, ki ureja nadomestilo za nego otroka (Kinderbetreuungsgeld), ki je svojevrsten družinski prejemek. Stopnja socialne varnosti družine in otrok v Avstriji je na izjemno visoki ravni, kar se ne kaže le v višini finančnih transferjev s tega področja, ampak tudi v pregledni ureditvi, ki vsebuje mnogo možnosti in prilagajanja pravic, glede na življenjske prioritete konkretne družine.
Ključne besede: starševsko varstvo, družinski prejemki, otroški dodatek, nadomestilo, nadomestilo za nego otroka
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 1958; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici