| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Sandra Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se že od leta 2008 srečuje z gospodarsko krizo, katera se kaže na vseh ravneh življenja. Pri zajezitvi gospodarske krize je potrebno hitro in učinkovito delovanje države. Ker je tema aktualna sem se odločila, da v svoji diplomski nalogi predstavim ukrepe, katere je na področju delovnih razmerij, sprejela država. Na začetku diplomske naloge bom na kratko predstavila bistvene izseke iz zgodovine socialne in gospodarske politike v Sloveniji v času največje gospodarske krize. V nadaljevanju bom predstavila ukrepe, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in ki se posredno ali neposredno navezujejo na delovno pravo. Osrednji del diplomske naloge pa bo predstavljala analiza dveh sprejetih zakonov na področju delovnega prava v času krize, in sicer Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ter Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Z novima zakonoma se uvajajo instituti, ki v delovnem pravu predstavljajo drugačno ureditev, kot do sedaj, na drugi strani pa se pojavi institut začasnega čakanja na delo, ki je že bil uveljavljen v slovenski delovnopravni zakonodaji. Oba zakona bom primerjala in prikazala razmerje med njima, ter obstoječo delovnopravno zakonodajo. Za konec pa se bom dotaknila tudi ukrepov, ki jih je v času gospodarske krize sprejela Evropska unija ter ena izmed držav članic Evropske unije, in sicer Velika Britanija.
Ključne besede: gospodarska kriza, ukrepi države, nadomestilo plače, začasno čakanje na delo, subvencioniranje polnega delovnega časa
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 1770; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (392,49 KB)

2.
VRNITEV DELAVCA NA DELO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihaela Györek, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmetno diplomsko delo se nanaša na izvršilni postopek in v zvezi z njim podrobneje obravnava problematiko uveljavitve upnikove nedenarne terjatve – pravice delavca do vrnitve na delo. Predstavljena so načela in predpostavke izvršilnega postopka, verodostojna listina in izvršilni naslov, na podlagi katerih lahko vlagamo izvršilne predloge, oblike izvršilnih predlogov, izvršbe na uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, podrobneje pa je obdelan institut vrnitve delavca na delo, ki je zaradi posebnega pomena te vrste spornih odnosov v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejen posebej in sicer v tretjem razdelku z naslovom Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve, v 18. poglavju, členi od 230 do 233. V praksi se, kljub zakonsko dokaj podrobni ureditvi, pojavljajo vprašanja, vezana na izvršitev teh sodnih odločb. Problem vrnitve delavca na delo zajema tudi druge pravice, ki so bile delavcu kratene v obdobju nezakonite odstranitve z delovnega mesta, kot npr. nadomestilo plače, vplačila vseh pokojninskih in zdravstvenih prispevkov itd. V določenih primerih je sama vrnitev delavca na delo vezana tudi na druge, zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je reintegracija oz. vrnitev sploh mogoča (npr. veljavno delovno dovoljenje pri tujcih). Cilj predmetne diplomske naloge je opredeliti pravna pravila instituta vrnitve delavca na delo v skladu s pozitivno izvršilno zakonodajo, upoštevaje določila Zakona o izvršbi in zavarovanju, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter upoštevaje dejansko realno stanje s sočasno preučitvijo sodne prakse, ki obstaja v zvezi s tem vprašanjem.
Ključne besede: izvršba, izvršilni naslov, izvršilni predlog, nedenarna terjatev, vrnitev delavca na delo, reintegracija, vrnitev na drugo delovno mesto, rok za vložitev izvršilnega predloga, dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik, denarna kazen, nadomestilo plače, ugovor dolžnika.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2561; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (10,03 MB)

3.
PREJEMKI DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU
Rok Selinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni prejemki delavcev v zasebnem sektorju. Področje prejemkov delavcev že od nekdaj velja za občutljivo družbeno in gospodarsko področje tako s socialnega kot z ekonomskega vidika. Delavec in delodajalec morata za opravljanje dela skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se stranki dogovorita, da delavec proda svojo delovno moč ali delovno znanje delodajalcu za plačilo, ki je dogovorjeno s pogodbo. Prejemki iz zaposlitve delavcem predstavljajo osnovo za življenje, saj so v večini primerov glavni redni vir dohodka posameznika, ki ga potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je plačilo za delo nekompleksna, nezahtevna in manj pomembna kategorija delovnega prava, temu ni tako, saj je potrebno z različnimi akti zagotoviti pravično, redno in dostojno plačilo vsakemu delavcu. Predstavil bom slovensko plačno zakonodajo, temelje oziroma osnovo za pridobitev prejemkov, podrobneje navedel, kaj sestavlja prejemke, prikazal varstvo teh in naredil nazorno primerjavo slovenske delovno pravne zakonodaje z avstrijsko in hrvaško zakonodajo.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, delodajalec, delavec, pogodba o zaposlitvi, plača, minimalna plača, nadomestilo plače, dodatki k plači, kolektivna pogodba
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1306; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (900,48 KB)

4.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1459; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

5.
PRAVNA SREDSTVA DELODAJALCA ZOPER ODLOČITVE ZDRAVNIŠKE STROKE GLEDE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI DELAVCA
Miha Kuplenik, 2014, diplomsko delo

Opis: Delavčeva odsotnost zaradi bolezni in poškodbe je vsekakor okoliščina, ki pomeni trčenje interesa delavca in delodajalca. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela in hkrati pravico do nadomestila plače, ki mu zagotavlja dohodkovno varstvo v primeru socialnega primera. Obe pravici ovirata interese delodajalca, a jih mora delodajalec skladno z zakonom spoštovati. Oviranje in poseganje v interes delodajalca se kaže predvsem v tem, da mora delodajalec reorganizirati delovni proces zaradi manjkajočega delavca, kar je lahko povezno z dodatnimi stroški. Pri tem pa ne smemo pozabiti izplačila nadomestila plače, ki gre v prvih 30 dneh v breme delodajalca. V takšni situaciji, ko se posega in ovira interes delodajalca zaradi zdravstvenih razlogov na strani delavca, se prvemu postavlja vprašanje, kako zavarovati svoje lastne interese. Zato je pomembno poznavanje pravnih možnosti, ki jih prava ureditev daje delodajalcu. Na eni strani so to pravna sredstva, ki jih ima delodajalec na voljo proti zdravniškim odločitvam. Kljub temu da je sodelovanje delodajalca zelo omejeno v postopkih ugotavljanja delavčeve (ne)zmožnosti za delo, ima delodajalec na voljo zahtevek za presojo ocene osebnega zdravnika, pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika, tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije in redna ter izredna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Vendar pa se glede omenjenih pravnih sredstev pojavljajo očitki o neučinkovitosti tovrstnih sredstev. Po drugi strani ima delodajalec za zavarovanje svojih interesov pravico do nadzora bolniškega staleža, ki ga lahko izvaja sam ali preko pooblaščenega zasebnega detektiva. Uporaba slednjega instituta je v praksi pogostejša, kakor pravna sredstva zoper zdravniške odločitve. Verjetno tudi zato, ker je za zavarovanje interesov delodajalca nadzor bolniškega staleža učinkovitejši. Vendar pa se mora delodajalec pri nadzoru seznaniti s celotno vsebino začasne zadržanosti od dela, kar pa mu omogočajo navodila zdravniške stroke. Pri tem mora upoštevati tudi možnost naknadne odobritve bolniškega staleža v določenih primerih. Slednje je pomembno, da o zlorabi bolniškega staleža ne sklepa prehitro, kar lahko pripelje do nezakonitih delodajalčevih ukrepov. Med njimi sta najpogostejša izredna in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pa se lahko razume tudi kot pravno sredstvo, s katerim delodajalec zavaruje svoj interes v dani situaciji.
Ključne besede: zdravniške odločitve, pravna sredstva, nadzor, zloraba, bolniški stalež, nadomestilo plače, nezmožnost za delo, zdravstveno zavarovanje, bolezen
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1231; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici