SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI MODELA DRUŽINSKIH PREJEMKOV-PRIMERJALNI MODEL
Tejka Macura, 2009, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskovalne naloge je proučevanje izoblikovane socialne politike in z njo povezani družinski prejemki. Predstavili bomo različne modele socialnih politik v državah Evropske unije in Srbije ter jih primerjali z ameriškim modelom. Raziskovalna naloga bo predstavila dejavnike, ki vplivajo na ukrepe vlad pri oblikovanju modelov družinskih prejemkov, ki posredno ali neposredno učinkujejo na družino. S pomočjo ankete bomo raziskovali upravičenost prejemkov in kriterije za njihovo dodeljevanje. Iz primerjalne analize različnih držav bomo skušali opredeliti dejavnike, ki vplivajo na mehanizme oblikovanja družinskih prejemkov, ki bi jih v svoj sistem morda lahko umestila tudi Slovenija kot primer dobre prakse. Pozitivne izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so oblikovale nove institute varstva otroka in družine bodo vsekakor vplivale na odločnejše ukrepanje in sprejetja dodatnih sistemskih rešitev za zaščito pravic družin tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Socialna politika, družinski prejemki, otroški dodatek, starševsko nadomestilo, pomoč ob rojstvu otroka.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 2154; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

2.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Ključne besede: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3414; Prenosov: 600
.pdf Polno besedilo (376,82 KB)

3.
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Sandra Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenija se že od leta 2008 srečuje z gospodarsko krizo, katera se kaže na vseh ravneh življenja. Pri zajezitvi gospodarske krize je potrebno hitro in učinkovito delovanje države. Ker je tema aktualna sem se odločila, da v svoji diplomski nalogi predstavim ukrepe, katere je na področju delovnih razmerij, sprejela država. Na začetku diplomske naloge bom na kratko predstavila bistvene izseke iz zgodovine socialne in gospodarske politike v Sloveniji v času največje gospodarske krize. V nadaljevanju bom predstavila ukrepe, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in ki se posredno ali neposredno navezujejo na delovno pravo. Osrednji del diplomske naloge pa bo predstavljala analiza dveh sprejetih zakonov na področju delovnega prava v času krize, in sicer Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ter Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Z novima zakonoma se uvajajo instituti, ki v delovnem pravu predstavljajo drugačno ureditev, kot do sedaj, na drugi strani pa se pojavi institut začasnega čakanja na delo, ki je že bil uveljavljen v slovenski delovnopravni zakonodaji. Oba zakona bom primerjala in prikazala razmerje med njima, ter obstoječo delovnopravno zakonodajo. Za konec pa se bom dotaknila tudi ukrepov, ki jih je v času gospodarske krize sprejela Evropska unija ter ena izmed držav članic Evropske unije, in sicer Velika Britanija.
Ključne besede: gospodarska kriza, ukrepi države, nadomestilo plače, začasno čakanje na delo, subvencioniranje polnega delovnega časa
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 1467; Prenosov: 185
.pdf Polno besedilo (392,49 KB)

4.
POMEN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA KOT VIRA FINANCIRANJA OBČIN IN UVAJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE
Jasmina Ošlaj, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Občina kot temeljna enota lokalne samoupravne skupnosti potrebuje za svoje delovanje finančna sredstva. Financiranje nalog občin ureja Zakon o financiranj občin. Finančna sredstva občina pridobiva v veliki meri iz lastnih virov, nekaj pa tudi s pomočjo države in z zadolževanjem. Občine svoje prihodke in odhodke izkazujejo v proračunu. Pri oblikovanju proračuna so občine avtonomne, vendar pa so dolžne upoštevati veljavne predpise s področja javnih financ. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spada med lastne vire financiranja občine. Določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je v pristojnosti posamezne občine in se zato od občine do občine razlikuje. V nalogi sem ugotavljala pomen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice v obdobju 2007-2010. Ugotovila sem, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja majhen delež v skupnih prihodkih proračuna, in sicer največ 2,24%. Občino Moravske Toplice sem primerjala s primerljivimi občinami v Pomurju in ugotovila, da se delež nadomestila v skupnih prihodkih v letu 2010 v primerjavi z letom 2007 v Občini Gornja Radgona in Moravske Toplice ter Mestni občini Murska Sobota zviša, v ostalih občinah pa zniža.
Ključne besede: Ključne besede: lokalna samouprava, občina, proračun, financiranje občin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 1795; Prenosov: 168
.pdf Polno besedilo (664,04 KB)

5.
PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAH
Urška Orešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr. Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot. Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi). Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine. Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Ključne besede: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 1976; Prenosov: 415
.pdf Polno besedilo (377,80 KB)

6.
OBVLADOVANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V PODJETJU SNEŽNIK, D.D. KOČEVSKA REKA
Anica Martič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zelo velik problem za vsa podjetja predstavlja prav odsotnost z dela. Njena glavna posledica je finančna plat škode, ki jo utrpi podjetje, kar ima za posledico nedoseganje zastavljenih ciljev in zmanjšanje produktivnosti. Odsotnost z dela vpliva na potek dela ter povzroča dodatne stroške pri reorganizaciji ljudi in ostalih ukrepih. Zato lahko poznavanje vzrokov zanjo privede do njenega zmanjšanja. Odsotnost z dela je lahko različna. Lahko je opravičena, neopravičena, pogosta ali manj pogosta, traja pa lahko krajši oziroma daljši čas. Vsaka odsotnost z dela je odvisna od socialnih razmer podjetja, notranje organizacije, delovne discipline, oblike vodenja in vodstva v podjetju. Velik pomen imajo tudi odnosi med zaposlenimi, nezadovoljstvo z delom in zasičenost z njim. Psihosomatski vidiki odsotnosti so celota, ki enovito delujejo na njeno pojavljanje. To so tisti vzroki, ki na kakršenkoli način vplivajo na delavce in povzročajo njihovo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se izraža kot odsotnost in končno fluktuacija. Uspešen delavec je tisti, ki je zdrav, srečen in zadovoljen v svojem delovnem okolju, zato so delovni odnosi v kolektivu in počutje pri delu zelo pomembni.
Ključne besede: odsotnost z dela, bolniška odsotnost, strošek dela, nadomestilo za čas odsotnosti z dela, motivacija
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 1846; Prenosov: 353
.pdf Polno besedilo (3,24 MB)

7.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Martina Knechtl, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljajo trije sklopi – tri poglavja: stavbna pravica bo obravnavana najprej z vidika slovenskega, nato pa še z vidika avstrijskega in nemškega prava. V prvem poglavju bo predstavljena stavbna pravica v domačem, slovenskem pravu, njena narava in funkcija, njen nastanek, pravice strank v razmerju in prenehanje ter posledice prenehanja stavbne pravice. V enakem smislu bo obravnavana tudi stavbna pravica in njene posebnosti v avstrijskem pravu (v sklopu drugega poglavja). V tretjem poglavju se bomo po enakem ključu seznanili še s stavbno pravico in njenimi posebnostmi v nemškem pravu . V zaključku bodo povzete temeljne karakteristike in bistvene razlike med ureditvami stavbnih pravic v vseh treh pravnih sistemih. Namen diplomskega dela je prikazati razlike med (sorodnimi) pravnimi sistemi in njihove posebnosti v zakonodaji glede stavbne pravice.
Ključne besede: Stavbna pravica, lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali stavbni upravičenec, lastništvo zemljišča, lastništvo zgradbe, lastninska pravica, nadomestilo - odškodnina.
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1516; Prenosov: 389
.pdf Polno besedilo (476,50 KB)

8.
SLUŽNOST V JAVNO KORIST
Alja Uršnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam institut služnosti v javno korist. Služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje. Pri služnosti v javno korist gre za nepravo služnost, ki je po vsebini stvarna služnost, vendar je za razliko od prave stvarne služnosti ustanovljena v korist individualno določene osebe. Ustanovitev služnosti v javno korist je dopustna le v primeru, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče uresničiti drugače. Nastane lahko bodisi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti bodisi z odločbo upravnega organa. Priposestvovanje ne more biti pravna podlaga za nastanek služnosti v javno korist. Ker gre pri tem institutu za poseg v temeljno človekovo pravico, zakonodaja lastniku nepremičnine izrecno priznava, da se mu more zaradi posega v njegovo lastninsko pravico priznati nadomestilo na premoženjskem področju. Ugotovili smo, da kljub temu, da je služnost v javno korist premoženjska in prenosljiva pravica in je kot taka lahko predmet zastavitve, za kreditodajalca ne predstavlja zanimiv, učinkovit in ekonomsko smotrn objekt zavarovanja. Atraktivnejši in pravno učinkovit predmet zastavne pravice predstavlja komunikacijsko omrežje. V okviru tega obravnavamo stvarnopravni status infrastrukturnih objektov in naprav v povezavi z omejitvami lastninske pravice zaradi gradnje in postavitve infrastrukturnih objektov in naprav.
Ključne besede: služnost v javno korist, neprava služnost, nadomestilo na premoženjskem področju, premoženjska in prenosljiva pravica, predmet zastavne pravice, komunikacijsko omrežje, stvarnopravni status infrastrukturnih objektov
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 3105; Prenosov: 470
.pdf Polno besedilo (611,17 KB)

9.
Analiza davčnih sistemov na živinorejski kmetiji
Janez Erjavec, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je statistična primerjava davčnih sistemov v kmetijstvu. Iz pridobljenih rezultatov bomo poskušali dobiti čim bolj točne podatke o tem, ali se kmetiji izplača vstopiti v sistem DDV ali je bolje, da se uredi pavšalno nadomestilo pri upoštevanju vseh stroškov in na primeru, kjer večjih investicij ne bomo upoštevali. V teoretičnem delu je opisana davčna zakonodaja v kmetijstvu, pri praktičnem delu pa je narejena analiza treh različnih davčnih sistemov na praktičnem primeru.
Ključne besede: sistem DDV, pavšalno nadomestilo, pokritje po živali
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 1123; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (638,21 KB)

10.
PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN VPRAŠANJE IZRABE
Natalija Kerec, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava letni dopust z vidika pridobitve pravice in njegove izrabe. Pravica do letnega dopusta predstavlja temeljno socialno pravico, priznano v vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentih in tudi v pravu EU. Posebna pozornost v magistrskem delu je namenjena analizi nacionalne zakonodaje in sodne prakse ter opravljeni primerjavi z zavezujočimi mednarodnimi pravnimi viri in novejšo sodno prakso Sodišča EU. Prvi del magistrskega dela je posvečen obravnavanju pridobitve pravice bodisi do celotnega bodisi do sorazmernega dela letnega dopusta, pri čemer je v okviru slednje dan poudarek na pridobitvi dopusta v primeru, da delavec med koledarskim letom zamenja delodajalca. Institut letnega dopusta ureja tudi dve materialni pravici, in sicer nadomestilo plače in regres za letni dopust. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen vprašanju izrabe letnega dopusta s poudarkom na prenosu neizrabljenega letnega dopusta v naslednje obdobje v primeru nastopa takšnih osebnih okoliščin, ki onemogočajo izrabo letnega dopusta v tekočem letu (npr. bolniški stalež, starševski dopust). Na podlagi analize obravnavanega področja je moč ugotoviti, da slovenska ureditev v tem delu ni v skladu z ureditvijo mednarodnih pravnih virov in sodno prakso Sodišča EU. V okviru izrabe letnega dopusta je posebna pozornost namenjena tudi nadomestilu za neizrabljen plačan letni dopust, ki predstavlja substitut za letni dopust v primeru, ko le-tega zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogoče več izrabiti.
Ključne besede: pravica do letnega dopusta, zaposlitev pri drugem delodajalcu, izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenega letnega dopusta, denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust, sodna praksa.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2735; Prenosov: 639
.pdf Polno besedilo (526,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici