| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tekočinsko zdravljenje hemoragičnega šoka
Tamara Lepan, 2013, diplomsko delo

Opis: Zdravljenje s tekočinami je pomemben vidik nadzora poškodovancev s hemoragičnim šokom, zato je namen diplomskega dela predstaviti fiziologijo in patologijo hemoragičnega šoka, opisati vrste tekočin za nadomeščanje izgube krvi, ter vpliv tekočin na vitalne funkcije poškodovancev. Katero tekočino uporabiti je bila tema že večletnih razprav, vendar je še vedno premalo dokazov, ki bi dale prednost eni tekočini pred drugo. Vsaka vrsta tekočine ima svoje prednosti kot tudi slabosti, s preobremenitvijo s tekočinami lahko poškodovancu povzročimo več škode kot koristi. Zato smo tudi podrobneje opisali tekočine, kot so koloidi (albumin, želatini, dekstran in hidroksietilni škrob) v nasprotju s kristaloidi (natrijev klorid in Ringerjev laktat), njihove lastnosti in strukturo. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika in protokolov. Rešenih je bilo 30 anket na eni izmed Prehospitalnih enot Reševalne postaje po Sloveniji, z namenom ugotoviti splošno znanje zdravstvenega osebja (diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, tehniki zdravstvene nege) o hemoragičnemu šoku, ter izvedeti kako pogosto se srečajo s poškodovancem s sliko hemoragičnega šoka na terenu. Z vpogledom njihovih protokolov smo poskušali zbrati podatke o učinkih različnih vrst tekočin na spremembe v vitalnih funkcijah poškodovancev.
Ključne besede: Krvavitev, hemoragični šok, nadomeščanje tekočin, kristaloidi, koloidi, hipertonična-hiperonkotska raztopina, spremljanje šoka.
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1919; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Infuzija tekočin pod tlakom v prehospitalnem okolju nujne medicinske pomoči
Tomaž Viher, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je kontrolirana eksperimentalna študija, kjer smo ugotavljali učinkovitost različnih metod infuzij pod tlakom. V laboratorijskem okolju smo merili pretok infuzije po treh metodah: manšeta pod različnim tlakom (150, 200 in 250 mmHg), z Esmarchovo prevezo in s stiskom z golimi rokami. Dodatno smo s kratkim anketnim vprašalnikom zbirali podatke o pogostosti infuzij pod tlakom v enotah nujne medicinske pomoči. Rezultati so pokazali najučinkovitejšo metodo infuzije s pomočjo manšete pod tlakom 250 mmHg, kjer smo dobili pretok 346,85±1,46 ml/min pri i.v. kanili 14G v primerjavi z Esmarchovo prevezo s pretokom 224,80±2,55 ml/min (p<0,0001). Pri i.v. kanili 16G so pričakovano moški ustvarili večje pretoke v primerjavi z ženskami (216,81±28,42 proti 184,99±21,78 ml/min) (p<0,0001). Zdravstveno osebje je dosegalo višje pretoke pri stisku z golimi rokami 210,70±30,97 ml/min v primerjavi z laiki 191,10±25,27 ml/min (p<0,0001). Pri primerjavi med laiki in Esmarchovo prevezo smo pri i.v. kanili 16G dosegli večje pretoke pri laikih (191,10±25,27 proti 184,50±2,44 ml/min) (p<0,0001). Pričakovano smo v vseh primerih dobili statistično signifikantne razlike med različnimi premeri i.v. kanil. Pri infuziji pod visokimi tlaki (300 mmHg) moramo biti pozorni na plastenko, ki lahko poči. V tem primeru predlagamo infuzijo iz vrečke, ki jo namestimo znotraj manšete. Pretoki z infuzijo pod tlakom so približno 30% višji od deklariranih pretokov. Ugotavljamo, da se ekipe NMP poslužujejo infuzije pod tlakom v 56%.
Ključne besede: Infuzija tekočin pod tlakom, agresivno nadomeščanje tekočin, prehospitalno okolje nujne medicinske pomoči, i.v. kanila, manšeta za merjenje centralnega arterijskega krvnega tlaka, Esmarch podveza, stisk z rokami
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 3137; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici