| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacija
Marinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija

Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

2.
PLANINSKA TEHNIKA IN TAKTIKA PRI VODENJU NA ZAHTEVNIH TERENIH, BREZPOTJIH IN NA VEČJIH NADMORSKIH VIŠINAH
Aleksander Kelnerič, 2016, diplomsko delo

Opis: Privlačnost in mističnost gorskega sveta sta že od nekdaj prebujali radovednost človeka. Prvi pristopniki so neobljuden in na prvi pogled neprehoden gorski svet spoznavali bodisi zaradi vsakdanjih potreb, ker so v njem iskali hrano za preživetje, pa tudi zaradi radovednosti in vznemirljivosti raziskovanja novih, še neodkritih področij. Številni naravoslovno usmerjeni izobraženci, ki so se zavedali pomembnosti odkrivanja višje ležečega gorskega sveta, so za osvajanje do tedaj neprehodnih območij najemali izkušene domačine – prve vodnike. Oblikovanje združenj, organizacij in skupin, ki so razvijale svoja prepričanja in poglede na gorski svet, je pripeljal do vodništva, ki se je sčasoma razvilo vse do današnjega stanja, torej do zahtevnih plezalno vodenih tur. Postopoma so se oblikovala znanja in se razvijali postopki vodenja, z njimi pa se je hkrati izpopolnjevala in razvijala tudi potrebna oprema, obleka, obutev, pripomočki. Četudi se je kdaj in kje zmanjšal vpliv gorskega sveta na obiske, so gore ostale enako velike, mogočne in privlačne. Se je pa večal obseg znanj vodnikov in oblikoval lik današnjega vodnika. Njegovo delo postaja zaradi družbene ureditve in socialnega prostora vse težje, saj se v veliko primerih ukvarja z vodenimi kot »oče in mati s svojim otrokom«. Natančneje povedano se vodnik obnaša do vodenega »v rokavicah« in mu nudi vse potrebne usluge, seveda do neke meje in odvisno od svojega znanja in izkušenj. Meje določajo vsakemu vodniku kategorije, ki jih je osvojil. Poleg tega mora biti vsak vodnik dovolj samokritičen do sebe, da lahko presodi, kje, koga in kako je sposoben varno in prijetno voditi. Procesi izobraževanja vodnikov (planinskega vodnika, mladinskega planinskega vodnika, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika) so do določene mere (z vidika varnosti vodenja) poenoteni in znanja enaka ali podobna. Razlikujejo se le po zahtevnosti in količini, kar je vezano na zahtevnost ture, ki jo vodnik vodi. Je pa vsak vodnik edinstven, ima svoje poglede in uporablja metode, ki so se mu z leti razvile. Z večanjem zahtevnosti tur se metode in pogledi različnih vodnikov zbližujejo, saj se s tem, ko postaja tura težja, maneverski prostor zmanjšuje, odločitve vodnikov pa postajajo vse bolj podobne in enake. V diplomski nalogi so opisani različni vidiki in postopki vodenja po težkih brezpotjih, v težavnejših razmerah in po zahtevnejšem terenu, za kar potrebuje vodnik vsa svoja znanja in sposobnosti, ki si jih je pridobil v preteklosti, vse izkušnje, avtomatika in učinkovitost odločitev. Tako postane vodena tura lepa, varna in privlačna za oba, za vodnika in klienta, saj vodeni načeloma ne zazna tistega, kar otežuje ali celo ogroža turo. To velja za profesionalne gorske vodnike, pa tudi za nekatere planinske vodnike, ki delujejo na prostovoljni bazi. Uspeh vodene ture pomeni uspešno nadaljevanje vodniškega dela. Posebno zahtevno je vodenje otrok in mladine, saj se je potrebno poglobiti v njihovo razmišljanje in spoznavanje gorskega sveta. To nalogo dobro opravljajo Mladinski planinski vodniki (izobraževalni tečaji za mladinske planinske vodnike Mladinske komisije pri PZS danes sicer več ne obstajajo), po sedanjem izobraževanju vodniki Planinske Zveze Slovenije. Zaradi sprememb v programu in načinu izobraževanja, ki se je približal profesionalnim gorskim vodnikom, sta postala način in pristop izobraževalnih metod preveč okorna in neprilagojena vodenju otrok in mladine. Tako pokriva spekter vodnikov celotno populacijo od otrok, mladine, odraslih do starejših oseb, zato je nujno vzdrževati in nadgrajevati vsako področje vodništva. Gore namreč obiskujejo vse generacije. Želje pohodnikov so lahko zelo različne. Primerno izobraženi in strokovno podkovani vodniki lahko vodenemu uresničijo marsikatero željo po osvojitvi določenega cilja in pripomorejo, da se zadovoljen in nepoškodovan vrne v dolino.
Ključne besede: brezpotja, metodologije dela, metodologije vodenja, izkušnje, izobraževanje planinskih vodnikov, planinska tehnika, poznavanje terena, psihologija vodenja, taktika vodenja, tehnična znanja, težji teren, večja nadmorska višina, vodenje, vodniki, vodništvo, vrvna tehnika, zahtevni teren
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 881; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici