| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko delo
Tjaša Drovenik Adamec, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Ključne besede: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1449; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1428; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
PREPOZNAVANJE LIKOVNIH TALENTOV PRI LIKOVNI UMETNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
Mišela Jeza, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Prepoznavanje likovnih talentov pri likovni umetnosti v osnovni šoli smo v uvodnih poglavjih odgovorili na vprašanji, kaj je nadarjenost in kako jo odkrivamo, predstavili smo značilnosti nadarjenih učencev, vzroke za učno neuspešne nadarjene učence in naloge ter vlogo učitelja na tem področju. Pomembnost učiteljeve vloge se v sodobnem poučevanju kaže tudi na področju dela z nadarjenimi učenci, zato je pomembno, da si učitelj pridobi ustrezna znanja, da je pri delu z nadarjenimi učenci motiviran, fleksibilen, pošten, samozavesten, ustrezno strokovno izobražen, kreativen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci ne smemo pozabiti tudi na starše in delo svetovalne službe na osnovni šoli. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanja, kaj je ustvarjalnost, katere vrste ustvarjalnosti poznamo, kaj je inteligentnost, likovni talent in kako na nadarjene učence vpliva motivacija. Na kratko smo opisali likovno izražanje in likovni razvoj učencev petega razreda, ker so učenci tega starostnega obdobja vključeni v empirično raziskavo. V empiričnem delu predstavljamo analizo likovnih izdelkov učencev 5. razreda iz sedemnajstih osnovnih šol, s katero smo spremljali dejavnike likovne ustvarjalnosti in ustreznost učiteljevega dela pri izbiri izdelkov potencialno likovno nadarjenih učencev. Rezultati raziskave kažejo, da so učenci ustvarjalni, vendar to ni edini kriterij, ki bi označeval likovno nadarjenega učenca. Učitelji so premalo seznanjeni s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, saj njihovo prepoznavanje likovno nadarjenih otrok ni dovolj zadovoljivo. Učitelji likovna dela učencev ocenjujejo preveč subjektivno. Morda obstaja mnogo učencev, ki so tudi ustvarjalni in nadarjeni pri likovni umetnosti, a so bili s strani učiteljev spregledani. Zanimivo bi bilo raziskati, kaj učitelji ocenjujejo in vrednotijo kot likovno ustvarjalno delo in s katerimi kriteriji si pri tem pomagajo.
Ključne besede: likovna nadarjenost, prepoznavanje likovne nadarjenosti, ustvarjalnost, likovna sposobnost in likovni talent.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2591; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEV
Ingrid Zobec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije. V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Objavljeno v DKUM: 15.02.2013; Ogledov: 2575; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Daša Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 3338; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (901,89 KB)

7.
PREGLED LIKOVNE NADARJENOSTI UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Melita Anželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili značilnosti likovno nadarjenih učencev. V prvem sklopu smo se posvetili teoretičnim izhodiščem in vprašanjem o likovni nadarjenosti otrok. Zanimalo nas je, kolikšna je stopnja ustvarjalnosti pri starejših otrocih in na kakšen način, po kakšnih merilih lahko učitelj v svojem razredu prepozna likovno nadarjenega učenca. V praktičnem delu smo si pogledali likovne izdelke učencev nekaterih šol v Velenju in okolici, za katere so učitelji likovnega pouka menili, da so likovno nadarjeni. Pogledali smo si, koliko izmed teh učencev dejansko kaže znake likovne nadarjenosti in koliko jih je bilo napačno ocenjenih s strani učiteljev likovnega pouka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo znanstveno pedagoškega raziskovanja, za analizo likovnih del pa kvalitativno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 21 učencev, starih med 12 in 15 let, iz devetih različnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje likovne nadarjenosti na izbranih osnovnih šolah zadovoljivo. Od skupno 21 učencev, je bilo s strani učiteljev napačno prepoznanih pet učencev. 11 je bilo takih učencev, ki so pokazali nekatere znake likovne nadarjenosti, pri petih učencih pa se je pokazala likovna nadarjenost. Glede na statistične podatke, ki smo jih pridobili, bi bilo zanimivo vedeti, kaj učitelji sploh ocenjujejo in vrednotijo kot likovno ustvarjalno delo in po kakšnih kriterijih izberejo likovno nadarjenega učenca v svojem razredu. Najverjetneje učitelji nimajo vsega potrebnega znanja za objektivno prepoznavanje in pravilni razvoj likovne nadarjenosti ali pa je njihova interpretacija zmotna. Je prihodnost nadarjenih učencev vprašljiva?
Ključne besede: Likovna nadarjenost, likovna sposobnost, talent, ustvarjalnost, naloge in vloga učitelja likovne vzgoje, prepoznavanje likovne nadarjenosti v šolah.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2011; Ogledov: 3122; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (15,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici