SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3683; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (397,52 KB)

2.
NADARJENI UČENCI PRI POUKU ZGODOVINE
Tadeja Jurak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila nadarjene učence, še posebno pozornost sem posvetila nadarjenim učencem pri pouku zgodovine. Predstavila sem značilnosti nadarjenih učencev pri pouku zgodovine, učiteljevo delo z nadarjenimi učenci, kako naj starši sodelujejo s šolo, itd. Definicija, kaj pomeni biti nadarjen, je ponavadi zavezujoča in povzroča zmedo. Če si vzamemo nekaj časa in se pomudimo pri gorah natisnjenega gradiva na to temo, bomo verjetno presenečeni ali celo zmedeni zaradi množice izrazov, ki se uporabljajo za označevanje nadarjenih otrok. Toda definicija izrazov, kot sta »nadarjen« in »talentiran«, je izredno pomembna in presenetljivo zapletena. Mnogi o nadarjenosti in talentih še vedno govorijo, kot bi šlo za nek sindrom ali zbirko prepoznavnih značilnosti. Ne samo starši, tudi učitelji težko prepoznajo nadarjene učence. V svojem diplomskem delu sem predstavila svoj primer iz učne priprave in letne delovne priprave za nadarjene pri pouku zgodovine. Predstavila sem tudi druge učne metode za nadarjene pri pouku zgodovine. Menim, da bi tako starši kot tudi učitelji, morali vedeti več o nadarjenosti. Le tako, bi nadarjene učence lažje in hitreje prepoznali.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjenost, učna priprava, učne metode, nadarjen otrok
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2447; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (852,43 KB)

3.
POROČANJE UČITELJEV O DELU Z NADARJENIMI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Slapšak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti in zbrati mnenja ter stališča učiteljic razrednega pouka o nadarjenosti in delu z nadarjenimi učenci. V diplomskem delu z naslovom Poročanje učiteljev o delu z nadarjenimi učenci v osnovni šoli so v teoretičnemu delu predstavljena poglavja, ki prikazujejo vrste nadarjenosti, različna področja talenta in lastnosti nadarjenih učencev ter problemi, s katerimi se srečujejo. Predstavljeni so odnosi med nadarjenimi otroki in starši ter delo učiteljev z nadarjenimi učenci. Predstavljen je tudi model odkrivanja učencev in delo svetovalne službe z njimi. Rezultati empirične raziskave, ki smo jih pridobili s standardiziranim intervjujem, kažejo, da učiteljice poznajo postopek odkrivanja in prepoznajo nadarjene učence največkrat po učnih in socialnih lastnostih. Najprej jih opazijo pri matematiki, slovenščini in likovni vzgoji, jim po prepoznavi pomagajo in razvijajo njihove sposobnosti in talente, največkrat s težjimi in drugačnimi nalogami, šola pa poskrbi za organizacijo različnih interesnih dejavnosti, kamor se lahko vključijo. Prvi dejavnik neprepoznavanja je največkrat to, da so zadržani in tihi, kot drugi dejavnik pa učiteljice navajajo preveliko število učencev v razredu. Pri prepoznavi je po mnenju učiteljic najbolj pomemben sam učitelj, na vseh šolah pa se tudi vključuje svetovalna služba. Učiteljice na vseh šolah poročajo, da dobro sodelujejo s starši, ravnateljem in drugimi sodelavci. Učiteljice niso dovolj prepričane v svojo strokovno znanje pri delu z nadarjenimi učenci, saj poročajo, da tudi v času študija niso dobile dovolj informacij. So mnenja, da bi morali imeti nadarjeni učenci posebno vodenje v razredu, vendar so proti razredom s samimi nadarjenimi.
Ključne besede: nadarjenost, učitelji, problemi nadarjenih, model odkrivanja, faze pri postopku odkrivanja, funkcija svetovalne službe
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2296; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (798,74 KB)

4.
NEKATERE ZNAČILNOSTI PLESNO TALENTIRANIH UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Mojca Kamenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: S pojmom talent, njegovo strukturo in naravo se evropski misleci ukvarjajo že vrsto let, zato v strokovni literaturi zasledimo številna pojmovanja talentiranosti. Talent je odvisen od prirojenih in v zgodnjem otroštvu razvitih sposobnosti ter lastnosti posameznika, njegova realizacija pa od pogojev, ki jih posamezniku omogoči njegovo okolje. Zato je treba znake talentiranosti in posamezne talente prepoznati čim bolj zgodaj. Naš namen je bil podrobneje proučiti področje plesne talentiranosti in predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje plesno talentiranih učencev ter ugotoviti, če so ti značilni za plesno talentirane učence na razredni stopnji izobraževanja. Želeli smo izvedeti tudi, ali obstajajo razlike v značilnostih plesno talentiranih učencev glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu so osvetljeni postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, področje talentiranosti, plesna talentiranost ter odkrivanje in značilnosti plesno talentiranih učencev. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 238 učencev od 1. do 5. razreda. Uporabljen Mann—Whitneyjev preizkus je pokazal, da med spoloma obstajajo statistično značilne razlike pri kriterijih fizični nadzor, koordinacija gibov in skladnost gibov z glasbo v prid dečkom, pri vzgojno—izobraževalnem obdobju pa so se statistično značilne razlike pokazale pri kriterijih gibalna kakovost in izvirnost ustvarjalnih motivov. Ugotovili smo tudi, da so uporabljeni kriteriji pri plesno talentiranih učencih nadpovprečno izraženi.
Ključne besede: ples, nadarjenost, talentiranost, plesna talentiranost, odkrivanje plesnih talentov, značilnosti plesno talentiranih
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2205; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

5.
IGRANJE PIHALNIH INŠTRUMENTOV V GLASBENI ŠOLI
Andrejka Dovečar, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pihalne inštrumente in njihovo vključenost v različne zvrsti glasbe, opredeliti motivacijo in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za glasbeno izobraževanje, opisati pomen igranja pri pouku glasbene vzgoje s poudarkom na programu, ki ga izvajajo na osnovnih šolah v Zvezni republiki Nemčiji, ter ugotoviti, za katera pihala se učenci glasbenih šol najbolj odločajo in od kod izvira interes za igranje prav pihalnih inštrumentov. V raziskavo je bilo vključenih 77 učencev in učenk glasbene šole na oddelku pihal. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj igrani inštrument flavta, interes za glasbeno izobraževanje na pihalih v večini izhaja iz lastne motivacije učencev, ki so mnenja, da bi glasbeno izobraževanje za inštrumente lahko razširili tudi v osnovno šolo.
Ključne besede: Ključne besede: pihalni inštrumenti, oblike motivacij, motivacija za glasbeno izobraževanje, glasbena nadarjenost, vključevanje igranja v pouk glasbene vzgoje.
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 1518; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (527,47 KB)

6.
PREGLED LIKOVNE NADARJENOSTI UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Melita Anželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili značilnosti likovno nadarjenih učencev. V prvem sklopu smo se posvetili teoretičnim izhodiščem in vprašanjem o likovni nadarjenosti otrok. Zanimalo nas je, kolikšna je stopnja ustvarjalnosti pri starejših otrocih in na kakšen način, po kakšnih merilih lahko učitelj v svojem razredu prepozna likovno nadarjenega učenca. V praktičnem delu smo si pogledali likovne izdelke učencev nekaterih šol v Velenju in okolici, za katere so učitelji likovnega pouka menili, da so likovno nadarjeni. Pogledali smo si, koliko izmed teh učencev dejansko kaže znake likovne nadarjenosti in koliko jih je bilo napačno ocenjenih s strani učiteljev likovnega pouka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo znanstveno pedagoškega raziskovanja, za analizo likovnih del pa kvalitativno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 21 učencev, starih med 12 in 15 let, iz devetih različnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje likovne nadarjenosti na izbranih osnovnih šolah zadovoljivo. Od skupno 21 učencev, je bilo s strani učiteljev napačno prepoznanih pet učencev. 11 je bilo takih učencev, ki so pokazali nekatere znake likovne nadarjenosti, pri petih učencih pa se je pokazala likovna nadarjenost. Glede na statistične podatke, ki smo jih pridobili, bi bilo zanimivo vedeti, kaj učitelji sploh ocenjujejo in vrednotijo kot likovno ustvarjalno delo in po kakšnih kriterijih izberejo likovno nadarjenega učenca v svojem razredu. Najverjetneje učitelji nimajo vsega potrebnega znanja za objektivno prepoznavanje in pravilni razvoj likovne nadarjenosti ali pa je njihova interpretacija zmotna. Je prihodnost nadarjenih učencev vprašljiva?
Ključne besede: Likovna nadarjenost, likovna sposobnost, talent, ustvarjalnost, naloge in vloga učitelja likovne vzgoje, prepoznavanje likovne nadarjenosti v šolah.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 2110; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (15,56 MB)

7.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 222; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

8.
OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI UČITELJA NADARJENIH UČENCEV
Matejka Kutoš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Osebnostne značilnosti učitelja nadarjenih učencev sem predstavila lastnosti učitelja, ki dela z nadarjenimi učenci. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsak dan v šoli. Učitelj ima pomembno vlogo in nalogo pri delu z nadarjenimi. Za učitelja je pomembno, da si pridobi ustrezna znanja, ki omogočijo doživljanje in razumevanje nadarjenih. Pomembno je, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, fleksibilen, dosleden, strokovno izobražen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci je potrebno tudi sodelovanje svetovalne službe na šoli in učiteljev, ki delajo z nadarjenimi učenci. Naloga svetovalnih delavcev in učiteljev je, da v otroku odkrijejo in spodbujajo nadarjenost. V empiričnem delu naloge sem predstavila lastnosti učitelja nadarjenih učencev, ki so jih navedli svetovalni delavci. Ocenjujejo, da je zelo pomembno, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, samozavesten, pošten in pravičen, komunikativen in inovativen. Na osnovi raziskave sem predstavila tudi sodelovanje svetovalnih delavcev in učiteljev nadarjenih učencev. Raziskava je pokazala, da svetovalni delavci in učitelji nadarjenih dobro in uspešno sodelujejo. Pri delu uporabljajo različne oblike sodelovanja. Največkrat sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju individualiziranih programov za nadarjene ter pri izvajanju obogatitvenih dejavnostih in delavnicah za nadarjene učence, ki potekajo na šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nadarjenost, nadarjeni učenec, šola, učitelj, svetovalni delavec
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1897; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (578,74 KB)

9.
SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Daša Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 1826; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (901,89 KB)

10.
NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEV
Ingrid Zobec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije. V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Objavljeno: 15.02.2013; Ogledov: 1437; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici