1. Predšolsko obdobje in nadarjenostMaja Hmelak, Tomaž Zupančič, Miran Muhič, Tomaž Bratina, 2025, znanstvena monografija Opis: Predšolski otroci se po sposobnostih, znanju in spretnostih med seboj razlikujejo, njihov razvoj pa poteka različno intenzivno na posameznih področjih. Zgodnje naslavljanje področij nadarjenosti je pomembno, da se lahko ustvarijo pogoji, ki otrokom omogočajo čim boljši razvoj. Okolje, v katerem otroci odraščajo, igra pomembno vlogo, saj jih stimulira v intelektualnem, družbenem in gibalnem razvoju. Poseben poudarek je na ustvarjalnosti, ki se najpogosteje izraža skozi umetnost, gibanje in igro. Sodobni pristopi v predšolski vzgoji vključujejo tudi uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki pri otrocih razvijajo računalniško mišljenje. V tem obdobju je treba zagotoviti ustrezne izzive in podporo odraslih potencialno nadarjenim otrokom. Z ustrezno usmeritvijo in pedagoškimi pristopi otroci dosežejo svoj potencial.
Ključne besede: nadarjenost, predšolsko obdobje, ustvarjalnost, motorika, IKT
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje in prepoznavanje ustvarjalno nadarjenih učencev : magistrsko deloKaja Žvan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje ter prepoznavanje nadarjenih učencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi ustvarjalnosti, kreativnosti, inovativnosti in nadarjenosti, predstavljeni so tipi ustvarjalnosti, vpliv okolja ter ključne teorije in metode merjenja ustvarjalnosti. Poudarjen je pomen spodbujanja ustvarjalnosti v šolskem okolju in vloga učitelja pri prepoznavanju in razvoju nadarjenih posameznikov.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi med učitelji z različnimi delovnimi mesti v šolstvu in z različno dolžino delovne dobe, s ciljem ugotoviti stopnjo njihove kompetentnosti za uporabo ustvarjalnih učnih metod ter prepoznavanje nadarjenih učencev. Analizirani so dejavniki, kot so strokovno izobraževanje, pogostost uporabe ustvarjalnih učnih metod, zaznane ovire in povezava med ustvarjalnostjo ter nadarjenostjo. Rezultati nudijo vpogled v trenutno stanje ter smernice za izboljšanje pedagoške prakse, ki spodbuja razvoj ustvarjalnih in nadarjenih učencev.
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost, produktivnost, inteligentnost, domišljija, nadarjenost, ustvarjalna nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Aktivna vloga nadarjenega učenca pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programaMojca Kukanja-Gabrijelčič, Maruška Željeznov Seničar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek osvetljuje pomen aktivne participacije nadarjenega učenca v procesu priprave in evalvacije individualiziranega programa (INDEP), ki izhaja iz učenčevih sposobnosti, želja in potreb. S kvalitativno vsebinsko primerjalno analizo tristo individualiziranih programov za nadarjene učence smo ugotavljali upoštevanje temeljnega načela vključenosti nadarjenega učenca v vsebinsko-ciljno pripravo in evalvacijo INDEP. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju individualiziranih programov delno upoštevajo: aktivna vloga nadarjenega učenca, vsebinske prilagoditve in izzivi pri pouku, splošni in specifični cilji ter mentorska pomoč in podpora. Zapisani cilji v individualiziranih programih ne izkazujejo individualnih ciljev nadarjenega učenca ter so pogosto enako zapisani za vse nadarjene učence znotraj iste šole.
Ključne besede: individualizirani program, nadarjenost, nadarjeni učenci, aktivna participacija, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (339,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kognitivna učinkovitost slovenskih, indijskih in gambijskih nadarjenih učencev pri reševanju miselnih nalogMojca Kukanja-Gabrijelčič, Ema Šavs, Teja Nemec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku prikažemo primerjalno analizo med evidentiranimi nadarjenimi slovenskimi, gambijskimi in indijskimi učenci, kjer smo poskušali ugotoviti, kako so se odrezali pri reševanju izbranih miselnih nalog, kjer smo bili osredotočeni na logično-matematično in prostorsko inteligentnost. Ugotovili smo, da se rezultati testiranih skupin med seboj pričakovano razlikujejo. Slovenski učenci so se od desetih sklopov nalog bolje kot njihovi indijski in gambijski vrstniki skupno odrezali kar pri sedmih sklopih nalog, pri štirih nalogah smo zaznali statistično značilno razliko med slovenskimi in indijskimi otroki, primerjava med slovenskimi in gambijskimi učenci pa pokaže, da je pri vseh sklopih miselnih nalog imela boljše rezultate skupina otrok iz Zahodnega sveta z visokim HDI (Indeksom človekovega razvoja).
Ključne besede: inteligentnost, nadarjenost, nadarjene učenke/nadarjeni učenci, miselne naloge, kulturno okolje, šolstvo v Indiji, šolstvo v Gambiji
Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (543,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Mnenja in stališča slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o usposobljenosti za odkrivanje potencialno nadarjenih predšolskih otrokLjiljana Gomerčić, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v mnenjih in stališčih slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o odkrivanju potencialno nadarjenih otrok ter pri samooceni kompetenc za tovrstno delo, v mnenjih in stališčih o pomenu izobrazbe in usposabljanja ter pri podpori svetovalne službe in staršev. V raziskavi je sodelovalo 542 anketirancev, in sicer 248 (45,8 %) vzgojiteljev iz Slovenije in 294 (54,2 %) iz Hrvaške. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo pri samooceni posameznih kompetenc statistično pomembne razlike med slovenskimi in hrvaškimi vzgojitelji.
Ključne besede: potencialna nadarjenost, predšolski otrok, predšolska vzgoja, strokovna usposobljenost, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (643,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Miselna naravnanost v šolskem okoljuKatja Polh Budja, Katja Košir, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih osebnostnih značilnostih in sposobnostih. V raziskavi smo se osredinili na miselno naravnanost o umskih sposobnostih in jo preučili kot dejavnik učne uspešnosti, učne samopodobe, učne samoregulacije in nadarjenosti. V raziskavi je sodelovalo 232 učencev osmega in devetega razreda osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh in višjo učno samopodobo v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo, da sta miselna naravnanost k rasti in učna samoregulacija pozitivno povezani. Prav tako smo ugotovili, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Izkazalo se je, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z njihovimi normativnimi vrstniki in da miselna naravnanost nima moderatorskega učinka pri napovedovanju učnega uspeha glede na identificirano nadarjenost učencev.The mindset comprises the individual's beliefs about his or her most fundamental characteristics and abilities. Our research was focused on the mindset regarding mental abilities and considered it as a factor of academic achievement, academic self-concept, academic self-regulation and giftedness. The study included 232 primary school pupils from 8th and 9th grade. The results showed that pupils with a higher degree of mindset to growth have better academic achievements and higher academic self-concept compared to pupils who are mainly fixed mindset oriented. The research has shown that the growth mindset and academic self-regulation are positively related. We also found that mindset does not have an incremental predictive value for academic achievement alongside academic self-concept and academic self-regulation. It turned out that gifted pupils mindset is more mentally oriented towards growth compared to their normative peers, and that mindset does not have a moderator effect in predicting academic achievement in relation to identified pupils' giftedness.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samopodoba, učna samoregulacija, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (961,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Ustvarjalnost in kreativnost osnovnošolskih učencev na tehniškem področju : magistrsko deloIvan Kojc, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 19.06.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,91 MB) |
9. Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko deloTjaša Drovenik Adamec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,95 MB) |
10. Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost : diplomsko deloRebeka Šumer, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost nam bo predstavila, kako pomembno vlogo imajo vzgojitelji pri odkrivanju nadarjenosti v predšolskem obdobju ter predvsem opazovanje tega, kako so nadarjeni otroci motivirani za rutinske dejavnosti, ki so velik del ne samo vrtca, vendar na sploh pomembna v življenju. Prav o tem bomo govorili v diplomski nalogi, katera je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo nadarjenost, kako jo prepoznamo, kdo so nadarjeni otroci, kakšne lastnosti imajo ter kakšne vrste motivacije pri njih zasledimo. V nadaljevanju je predstavljena motivacija, vrste motivacije ter različni deli dnevne rutine s katerimi se otroci srečujejo vsakodnevno v vrtcu. Opredeljena je vloga vzgojitelja, kaj je njegova naloga in kaj predstavlja delo z nadarjenimi otroci. V empiričnem delu bomo izvajali dejavnosti v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju, s katerimi bomo v petih dneh poskušali ugotoviti kaj pri rutinskih dejavnostih otroke najbolj pritegne ter predvsem katere otroke. Ugotavljamo tudi, kako krepimo medvrstniško pomoč ter spodbujanje vsakega otroka.
Ključne besede: nadarjenost, motivacija, rutinske dejavnosti, otrok, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,94 MB) |
