21. Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primeraSanja Žgajner, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1840; Prenosov: 234
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
22. Socialna sprejetost nadarjenih učencev in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoliMarina Horvat, Katja Košir, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskave vrstniških odnosov v šolskem okolju so običajno izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah učencev, ki imajo določene posebnosti, zaradi katerih je tveganje za razvoj problemov z vrstniki v šoli in posledično za težave s kasnejšo prilagojenostjo večje. S tem namenom smo želeli preveriti, kako so socialno sprejeti nadarjeni učenci in učenci z dodatno strokovno pomočjo v 6. in 8. razredu osnovne šole. V raziskavi je bilo udeleženih 194 učencev (50,5 % deklet) iz 12 oddelkov osnovnih šol, od tega 16 učencev (8,3 %) z dodatno strokovno pomočjo (DSP), 39 identificiranih nadarjenih učencev (20,1 %) in ena nadarjena učenka z DSP. Uporabljena je bila sociometrična preizkušnja s pozitivnim in z negativnim kriterijem. Največ učencev z DSP je bilo uvrščeno v skupino zavrnjenih in povprečnih učencev. Učenci z DSP so s strani svojih sošolcev prejeli najmanj pozitivnih in vzajemnih ter največ negativnih izbir. Razlike v socialni sprejetosti učencev z DSP glede na spol in starost niso bile statistično pomembne. Nadarjeni učenci so prejeli največ pozitivnih in vzajemnih ter najmanj negativnih izbir. Najpogosteje so bili uvrščeni v skupino povprečnih ali priljubljenih učencev, vendar v primerjavi z učenci brez DSP niso bili bolj socialno sprejeti; so pa bili bolj sprejeti v primerjavi z učenci z DSP. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost raziskovanja podskupin učencev z DSP v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, učenci z dodatno strokovno pomočjo, sociometrične skupine, sociometrija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 459
Celotno besedilo (317,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Država, učitelj in delo z nadarjenimi učenci : med poslanstvom in odgovornostjoMojca Kukanja-Gabrijelčič, 2014, drugi znanstveni članki Opis: V prispevku predstavljamo vlogo, poslanstvo, kompetence, socialno inteligenco ter odgovornost učitelja za delo z nadarjenimi učenci in njihov vsestranski razvoj. Izpostavljamo predvsem profil učitelja nadarjenega učenca, ki s svojimi specifičnimi potrebami in lastnostmi ob sebi zahteva neodvisnega, odgovornega in vsestransko kompetentnega strokovnjaka. Toda učitelja ne predstavljamo z vidika pedagoške usposobljenosti oz. strokovnih kompetenc, ki naj bi jih imel pri poučevanju nadarjenih učencev, temveč z drugega vidika, ki ga v slovenskem prostoru velikokrat spregledamo, tj. z vidika njegovih osebnostno-socialnih lastnosti, ki so veliko bolj cenjene kot njegove intelektualne (Vialle, 1998). Ker sodobni tokovi in šolska prenova v učiteljevo vlogo prinašajo spremembe, jim moramo omogočiti nenehno izobraževanje. Zato smo s tehniko analize vsebin analizirali in ovrednotili programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje v osnovni šoli od leta 2010 dalje ter ugotovili, da obstajajo številne pomanjkljivosti na področju njihovega sistematičnega pedagoškega usposabljanja za delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, kompetence, strokovna usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1850; Prenosov: 205
Celotno besedilo (172,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Evidentiranje likovno nadarjenih učencev v osnovni šoliMatjaž Duh, Katja Lep, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo evidentiranje likovno nadarjenih otrok v slovenskih osnovnih šolah. Evidentiranje likovnih talentov je potekalo preko opazovanja otrok in vrednotenja njihovih likovnih izdelkov. V raziskavi nas je zanimalo, kako vidijo nadarjenost in likovni talent učitelji praktiki v nižjih razredih osnovne šole. V razpravi je ugotovljeno, da pri nas še vedno ni sistematičnega spremljanja učencev, ki kažejo določene presežke na likovnem področju, kot lahko to srečamo na drugih področjih osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da evidentiranje likovno nadarjenih učencev predstavlja za učitelje zahtevno nalogo. Cilj raziskave, v katero je bilo vključenih 63 otrok, ki so jih učitelji evidentirali kot likovne talente, je bil ugotoviti, ali ti učenci te sposobnosti res imajo. Ugotovitve kažejo, da učitelji pogosto nimajo ustreznih predstav, kateri so tisti znaki, ki kažejo, da gre za potencialno likovno nadarjenega učenca.
Ključne besede: izobraževanje, likovna vzgoja, nadarjeni učenci, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2340; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1019,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANESŠpela Jaušovec, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem.
V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Ključne besede: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2013; Ogledov: 2778; Prenosov: 594
Celotno besedilo (2,39 MB) |
26. VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI DELU Z NADARJENIMI UČENCIJasna Senekovič, 2010, diplomsko delo Opis: Pravica vsakega otroka je, da napreduje tako hitro in tako daleč, kot le zmore, da uresniči svoje želje, potrebe in interese. Da je otroku omogočen celostni razvoj, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo raziskovali delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. V nalogi smo posebej izpostavili vlogo šolske svetovalne službe pri delu z nadarjenimi. Hkrati smo posebno pozornost namenili tudi svetovanju nadarjenim otrokom in njihovim težavam. Predstavili smo celoten proces odkrivanja nadarjenih učencev in posamezne stopnje tudi opredelili. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali osnovna dejstva, povezana z delom z nadarjenimi učenci na osnovnih šolah, ter dejstva v povezavi s sodelovanjem šolskih svetovalnih delavcev z učitelji, vodstvom in starši nadarjenih otrok. Ob tem smo ugotavljali še potek dela šolskih svetovalnih delavcev z nadarjenimi. Na osnovi raziskanega smo ugotovili, da je sodelovanje z naštetimi ocenjeno kot dobro. Kot možne ovire pri delu z nadarjenimi pa so šolski svetovalni delavci navajali pomanjkanje časa; le malo svetovalnih delavcev namreč meni, da posveti dovolj časa in pomoči nadarjenim učencem.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, osnovna šola, nadarjeni učenci, koordinacija, svetovanje
Objavljeno v DKUM: 15.12.2010; Ogledov: 4354; Prenosov: 664
Celotno besedilo (1,79 MB) |
27. Nadarjeni učenci pri pouku zgodovineTadeja Jurak, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila nadarjene učence, še posebno pozornost sem posvetila nadarjenim učencem pri pouku zgodovine. Predstavila sem značilnosti nadarjenih učencev pri pouku zgodovine, učiteljevo delo z nadarjenimi učenci, kako naj starši sodelujejo s šolo, itd. Definicija, kaj pomeni biti nadarjen, je ponavadi zavezujoča in povzroča zmedo.
Če si vzamemo nekaj časa in se pomudimo pri gorah natisnjenega gradiva na to temo, bomo verjetno presenečeni ali celo zmedeni zaradi množice izrazov, ki se uporabljajo za označevanje nadarjenih otrok. Toda definicija izrazov, kot sta »nadarjen« in »talentiran«, je izredno pomembna in presenetljivo zapletena. Mnogi o nadarjenosti in talentih še vedno govorijo, kot bi šlo za nek sindrom ali zbirko prepoznavnih značilnosti. Ne samo starši, tudi učitelji težko prepoznajo nadarjene učence. V svojem diplomskem delu sem predstavila svoj primer iz učne priprave in letne delovne priprave za nadarjene pri pouku zgodovine. Predstavila sem tudi druge učne metode za nadarjene pri pouku zgodovine. Menim, da bi tako starši kot tudi učitelji, morali vedeti več o nadarjenosti. Le tako, bi nadarjene učence lažje in hitreje prepoznali.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjenost, učna priprava, učne metode, nadarjen otrok
Objavljeno v DKUM: 29.08.2009; Ogledov: 4065; Prenosov: 679
Celotno besedilo (852,43 KB) |
28. UČINKI DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE V DRUGEM IN TRETJEM RAZREDUMaja Vajzman, 2009, diplomsko delo Opis: Pouk slovenÅ¡Äine je temeljnega pomena. Slovenski jezik je naÅ¡ materni jezik, s katerim se v najveÄji meri ukvarjamo pri pouku slovenÅ¡Äine. Slovenski jezik pa je pomemben tudi pri ostalih predmetih, saj v materinÅ¡Äini ustvarjamo in prenaÅ¡amo sporoÄila. V vsakdanjem življenju je pomembno, da obvladamo slovenski jezik, saj se le tako lahko vkljuÄimo v družbo.
Vsak starÅ¡ si želi, da bi bil njegov otrok normalno razvit in uspeÅ¡en na Äim veÄ podroÄjih. Med seboj se razlikujemo, na nekaterih podroÄjih smo boljÅ¡i in vsak kakÅ¡ne reÄi ne obvlada. V svojem raziskovanju sem delala z uÄenci, ki imajo pri pouku slovenÅ¡Äine težave in obiskujejo dopolnilni pouk, in z uÄenci, ki so uspeÅ¡ni in hitro napredujejo na raznih podroÄjih pri slovenÅ¡Äini ter obiskujejo dodatni pouk. UÄenci obiskujejo 2. in 3. razred osnovne Å¡ole.
Z raziskovanjem sem želela ugotoviti, ali lahko uÄenci obeh skupin, tisti z težavami in tisti, ki so pri pouku slovenÅ¡Äine uspeÅ¡ni, napredujejo, Äe z njimi uÄitelj dodatno dela in jih spodbuja.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, dopolnilni pouk, dodatni pouk, učne težave, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 08.07.2009; Ogledov: 5702; Prenosov: 582
Celotno besedilo (603,32 KB) |
29. Učitelji in problematika nadarjenostiTatjana Kočet, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo.
Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta.
Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve.
Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 17.02.2009; Ogledov: 5228; Prenosov: 1032
Celotno besedilo (397,52 KB) |
