Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Ključne besede: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1449; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.
Ključne besede: prostorska navigacija, kognitivni trening, virtualni labirint, kognitivne sposobnosti, nadarjeni učenci
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1810; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Ključne besede: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1720; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Vsak otrok ima temeljno pravico razvijati vse svoje sposobnosti in morebitne izjemne potenciale, šola pa je prva in osrednja nosilka odgovornosti, ki mu mora ta razvoj omogočiti. V evropskem prostoru se je, v primerjavi z ameriškim, skrb za izjemno sposobne, nadarjene učence pričela izpostavljati precej pozno. V današnjem slovenskem šolskem prostoru imamo zakonodajno-programska izhodišča za posebno obravnavo in vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci. Ta zahtevajo določene prilagoditve dela, drugačne didaktično-metodične pristope za skupino nadarjenih individuumov znotraj šolske populacije. Vendar pa sama zakonodaja ni dovolj. Pri uresničevanju koncepta na izvedbeni ravni, torej pri konkretnem uresničevanju na učenca usmerjenega učenja in razvijanju zavesti o individualnih potrebah nadarjenih učencev, so ključni njihovi učitelji. Od učitelja je v veliki meri odvisno, ali bo nadarjen posameznik na svojih močnih področjih do skrajnosti razvil zmožnosti, ki jih ima, ali bo ta razvoj oviran. V teoretičnem delu predstavljamo pojmovanja in koncepcije nadarjenosti, posebnosti in potrebe nadarjenih učencev, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci ter vloge, pomembnejše lastnosti in kompetence učitelja nadarjenih učencev. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave, v katero smo vključili učitelje slovenščine s celotnega Pomurja in z njo osvetlili nekatere ključne plasti omenjene problematike, predvsem pa z nadarjenostjo in nadarjenimi učenci povezane poglede in stališča učiteljev slovenščine pomurskih osnovnih šol. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri učitelji v praksi uresničujejo Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli ter, s katerimi ovirami in težavami se pri tem najpogosteje srečujejo.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, koncept, pogledi in stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1827; Prenosov: 285
Celotno besedilo (4,69 MB)