SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3571; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (397,52 KB)

2.
NADARJENI UČENCI PRI POUKU ZGODOVINE
Tadeja Jurak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila nadarjene učence, še posebno pozornost sem posvetila nadarjenim učencem pri pouku zgodovine. Predstavila sem značilnosti nadarjenih učencev pri pouku zgodovine, učiteljevo delo z nadarjenimi učenci, kako naj starši sodelujejo s šolo, itd. Definicija, kaj pomeni biti nadarjen, je ponavadi zavezujoča in povzroča zmedo. Če si vzamemo nekaj časa in se pomudimo pri gorah natisnjenega gradiva na to temo, bomo verjetno presenečeni ali celo zmedeni zaradi množice izrazov, ki se uporabljajo za označevanje nadarjenih otrok. Toda definicija izrazov, kot sta »nadarjen« in »talentiran«, je izredno pomembna in presenetljivo zapletena. Mnogi o nadarjenosti in talentih še vedno govorijo, kot bi šlo za nek sindrom ali zbirko prepoznavnih značilnosti. Ne samo starši, tudi učitelji težko prepoznajo nadarjene učence. V svojem diplomskem delu sem predstavila svoj primer iz učne priprave in letne delovne priprave za nadarjene pri pouku zgodovine. Predstavila sem tudi druge učne metode za nadarjene pri pouku zgodovine. Menim, da bi tako starši kot tudi učitelji, morali vedeti več o nadarjenosti. Le tako, bi nadarjene učence lažje in hitreje prepoznali.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjenost, učna priprava, učne metode, nadarjen otrok
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2358; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (852,43 KB)

3.
UČINKI DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE V DRUGEM IN TRETJEM RAZREDU
Maja Vajzman, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena. Slovenski jezik je naš materni jezik, s katerim se v največji meri ukvarjamo pri pouku slovenščine. Slovenski jezik pa je pomemben tudi pri ostalih predmetih, saj v materinščini ustvarjamo in prenašamo sporočila. V vsakdanjem življenju je pomembno, da obvladamo slovenski jezik, saj se le tako lahko vključimo v družbo. Vsak starš si želi, da bi bil njegov otrok normalno razvit in uspešen na čim več področjih. Med seboj se razlikujemo, na nekaterih področjih smo boljši in vsak kakšne reči ne obvlada. V svojem raziskovanju sem delala z učenci, ki imajo pri pouku slovenščine težave in obiskujejo dopolnilni pouk, in z učenci, ki so uspešni in hitro napredujejo na raznih področjih pri slovenščini ter obiskujejo dodatni pouk. Učenci obiskujejo 2. in 3. razred osnovne šole. Z raziskovanjem sem želela ugotoviti, ali lahko učenci obeh skupin, tisti z težavami in tisti, ki so pri pouku slovenščine uspešni, napredujejo, če z njimi učitelj dodatno dela in jih spodbuja.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, dopolnilni pouk, dodatni pouk, učne težave, nadarjeni učenci
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3374; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (603,32 KB)

4.
VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI DELU Z NADARJENIMI UČENCI
Jasna Senekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravica vsakega otroka je, da napreduje tako hitro in tako daleč, kot le zmore, da uresniči svoje želje, potrebe in interese. Da je otroku omogočen celostni razvoj, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo raziskovali delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. V nalogi smo posebej izpostavili vlogo šolske svetovalne službe pri delu z nadarjenimi. Hkrati smo posebno pozornost namenili tudi svetovanju nadarjenim otrokom in njihovim težavam. Predstavili smo celoten proces odkrivanja nadarjenih učencev in posamezne stopnje tudi opredelili. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali osnovna dejstva, povezana z delom z nadarjenimi učenci na osnovnih šolah, ter dejstva v povezavi s sodelovanjem šolskih svetovalnih delavcev z učitelji, vodstvom in starši nadarjenih otrok. Ob tem smo ugotavljali še potek dela šolskih svetovalnih delavcev z nadarjenimi. Na osnovi raziskanega smo ugotovili, da je sodelovanje z naštetimi ocenjeno kot dobro. Kot možne ovire pri delu z nadarjenimi pa so šolski svetovalni delavci navajali pomanjkanje časa; le malo svetovalnih delavcev namreč meni, da posveti dovolj časa in pomoči nadarjenim učencem.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, osnovna šola, nadarjeni učenci, koordinacija, svetovanje
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2479; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANES
Špela Jaušovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Ključne besede: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 1188; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

6.
Evidentiranje likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli
Matjaž Duh, Katja Lep, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo evidentiranje likovno nadarjenih otrok v slovenskih osnovnih šolah. Evidentiranje likovnih talentov je potekalo preko opazovanja otrok in vrednotenja njihovih likovnih izdelkov. V raziskavi nas je zanimalo, kako vidijo nadarjenost in likovni talent učitelji praktiki v nižjih razredih osnovne šole. V razpravi je ugotovljeno, da pri nas še vedno ni sistematičnega spremljanja učencev, ki kažejo določene presežke na likovnem področju, kot lahko to srečamo na drugih področjih osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da evidentiranje likovno nadarjenih učencev predstavlja za učitelje zahtevno nalogo. Cilj raziskave, v katero je bilo vključenih 63 otrok, ki so jih učitelji evidentirali kot likovne talente, je bil ugotoviti, ali ti učenci te sposobnosti res imajo. Ugotovitve kažejo, da učitelji pogosto nimajo ustreznih predstav, kateri so tisti znaki, ki kažejo, da gre za potencialno likovno nadarjenega učenca.
Ključne besede: izobraževanje, likovna vzgoja, nadarjeni učenci, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 461; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1019,92 KB)

7.
Država, učitelj in delo z nadarjenimi učenci
Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: V prispevku predstavljamo vlogo, poslanstvo, kompetence, socialno inteligenco ter odgovornost učitelja za delo z nadarjenimi učenci in njihov vsestranski razvoj. Izpostavljamo predvsem profil učitelja nadarjenega učenca, ki s svojimi specifičnimi potrebami in lastnostmi ob sebi zahteva neodvisnega, odgovornega in vsestransko kompetentnega strokovnjaka. Toda učitelja ne predstavljamo z vidika pedagoške usposobljenosti oz. strokovnih kompetenc, ki naj bi jih imel pri poučevanju nadarjenih učencev, temveč z drugega vidika, ki ga v slovenskem prostoru velikokrat spregledamo, tj. z vidika njegovih osebnostno-socialnih lastnosti, ki so veliko bolj cenjene kot njegove intelektualne (Vialle, 1998). Ker sodobni tokovi in šolska prenova v učiteljevo vlogo prinašajo spremembe, jim moramo omogočiti nenehno izobraževanje. Zato smo s tehniko analize vsebin analizirali in ovrednotili programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje v osnovni šoli od leta 2010 dalje ter ugotovili, da obstajajo številne pomanjkljivosti na področju njihovega sistematičnega pedagoškega usposabljanja za delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, kompetence, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 331; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (172,21 KB)

8.
Socialna sprejetost nadarjenih učencev in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli
Katja Košir, Marina Horvat, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskave vrstniških odnosov v šolskem okolju so običajno izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah učencev, ki imajo določene posebnosti, zaradi katerih je tveganje za razvoj problemov z vrstniki v šoli in posledično za težave s kasnejšo prilagojenostjo večje. S tem namenom smo želeli preveriti, kako so socialno sprejeti nadarjeni učenci in učenci z dodatno strokovno pomočjo v 6. in 8. razredu osnovne šole. V raziskavi je bilo udeleženih 194 učencev (50,5 % deklet) iz 12 oddelkov osnovnih šol, od tega 16 učencev (8,3 %) z dodatno strokovno pomočjo (DSP), 39 identificiranih nadarjenih učencev (20,1 %) in ena nadarjena učenka z DSP. Uporabljena je bila sociometrična preizkušnja s pozitivnim in z negativnim kriterijem. Največ učencev z DSP je bilo uvrščeno v skupino zavrnjenih in povprečnih učencev. Učenci z DSP so s strani svojih sošolcev prejeli najmanj pozitivnih in vzajemnih ter največ negativnih izbir. Razlike v socialni sprejetosti učencev z DSP glede na spol in starost niso bile statistično pomembne. Nadarjeni učenci so prejeli največ pozitivnih in vzajemnih ter najmanj negativnih izbir. Najpogosteje so bili uvrščeni v skupino povprečnih ali priljubljenih učencev, vendar v primerjavi z učenci brez DSP niso bili bolj socialno sprejeti; so pa bili bolj sprejeti v primerjavi z učenci z DSP. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost raziskovanja podskupin učencev z DSP v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, učenci z dodatno strokovno pomočjo, sociometrične skupine, sociometrija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 284; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (317,80 KB)

9.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN DIJAKI PRI POUKU GEOGRAFIJE
Maja Ocepek, 2016, magistrsko delo

Opis: Inkluzivni izobraževalni pristop poudarja pomen vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces, pri katerem se njihove potrebe ne zanemarijo. Nadarjeni učenci in dijaki predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Namen našega magistrskega dela je bil, da preučimo položaj nadarjenih učencev in dijakov pri predmetu geografija v Sloveniji, ter da definiramo in analiziramo kriterije nadarjenosti za učence in dijake pri predmetu geografija. Ena od pomembnih kompetenc učiteljev in profesorjev geografije je pravilno identificiranje nadarjenih učencev in dijakov. Obenem pa poudarjamo, da je poleg evidentiranja in identifikacije nadarjenosti pomembno tudi afektivno in pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev in dija-kov. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije. Kvalitetno pedagoško-didaktično poučevanje in obravnavanje nadarjenih učencev in dijakov pa je možno le, če so učitelji primerno usposobljeni, pri tem poudarjamo pomen njihovih profesionalnih kompetenc. Naša raziskava je pokazala, da so najpogostejši kriteriji nadarjenosti pri predmetu geografije zanimanje učencev in dijakov za geografsko snov ter višji kognitivni procesi, analiza, sinteza in vrednotenje. Učitelji pri poučevanju nadarjenih učencev in dijakov kljub priporočilom ne upoštevajo načela individualizacije.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjeni dijaki, geografija, individualizacija, diferenciacija, kriteriji nadarjenosti, kompetence, učitelji geografije
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (579,62 KB)

10.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 310; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici