| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko delo
Anja Leitgeb, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke, pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti. Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same. Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (946,74 KB)

2.
Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Ključne besede: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

3.
Pogled strokovnih delavcev na dvojno izjemne učence in delo z njimi v osnovnih šolah : magistrsko delo
Jasna Tivadar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pojem dvojne izjemnosti učencev skozi oči strokovnih delavcev. Dvojna izjemnost v današnjem času ni redek pojav, saj je v šolski praksi možno zaslediti kar nekaj učencev, ki so hkrati nadarjeni in imajo posebne potrebe. V literaturi lahko zasledimo, da predstavljajo ti učenci strokovnim delavcem poseben izziv, saj jih zaradi njihovih dvojnih značilnosti težko prepoznajo. V magistrskem delu smo se osredotočili na poznavanje izraza dvojno izjemni učenci med strokovnimi delavci, na pedagoško delo z dvojno izjemnimi učenci in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter na njihova stališča do pojava dvojne izjemnosti pri učencih. Narejena je bila raziskava, v katero je bilo vključenih 312 strokovnih delavcev večinskih osnovnih šol. V naši raziskavi smo ugotovili, da so med vsemi strokovnimi delavci prav učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci v ospredju pri poznavanju izraza dvojno izjemni učenec kot tudi pri usposobljenosti za delo z njimi. Prav tako največjo pomembnost zgodnji prepoznavi dvojno izjemnih učencev pripisujejo učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci, medtem ko najmanjšo pomembnost zgodnji prepoznavi namenjajo strokovni delavci, ki v zadnjih petih letih niso bili vključeni v nobeno dodatno izobraževanje. Iz odgovorov smo izvedeli tudi, da se dvojno izjemnim učencem kot oblika pomoči nudi predvsem dodatna strokovna pomoč, dodatni pouk ter pomoč učitelja predmetnega področja, kjer ima učenec težave. Analiza trditev o stališčih strokovnih delavcev je pokazala, da se strokovni delavci zavedajo, da lahko težave, primanjkljaje oz. motnje zasledimo tudi pri nadarjenih učencih. Kljub temu zavedanju je pri strokovnih delavcih prisotno mišljenje, da je pomembno, da se osredotočimo na učenčeve primanjkljaje.  
Ključne besede: dvojno izjemni učenci, nadarjeni učenci, otroci s posebnimi potrebami, prepoznavanje, vzgojno-izobraževalno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 1070; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Vpliv okolja na odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci - razlike med mestnimi, primestnimi in podeželskimi šolami : magistrsko delo
Arijana Kalamar, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogled na nadarjenost in nadarjene se je skozi zgodovino konstantno spreminjal. Tako nadarjenost še danes velja za termin, ki ga nikakor ne moremo enoznačno opredeliti. Največji preboj pri delu in odkrivanju nadarjenih v slovenskem šolstvu lahko označimo z uvedbo devetletke, ko je delo z nadarjenimi učenci postalo zakonsko obvezno. Z Zakonom o osnovni šoli se je tako delo z nadarjenimi zakonsko opredelilo, določili pa so se tudi postopki evidentiranja in prepoznavanja nadarjenih učencev. Pa vendar kljub opredelitvi in smernicam za delo z nadarjenimi učenci ostajajo razlike pri odkrivanju in delu z njimi, saj obstaja več različnih modelov in praks odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, prav tako pa je izvedba in umestitev izvedbe dela z nadarjenimi v program ostala avtonomija šole, ki je odvisna od izobraževalnega koncepta neke šole. Tako je lahko šola tista, ki s svojimi značilnostmi vpliva na delo, pa tudi na odkrivanje nadarjenih učencev. V empiričnem delu magistrske naloge nas je tako zanimalo, kako šola s svojimi okoljskimi značilnostmi vpliva na sam proces odkrivanja in dela z nadarjenimi. V raziskavo smo tako vključili pedagoške delavce, ki so prihajali iz različnim mestnih, primestnih in podeželskih šol.
Ključne besede: nadarjeni učenci, okolje, šola
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja pri delu z nadarjenimi učenci na razredni stopnji : magistrsko delo
Nuša Balažic, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so podrobneje opisane lastnosti nadarjenih učencev, ki jih je pri pedagoškem delu dobro poznati, saj se nadarjenim učencem na tak način zagotovi spodbudno učno okolje, v katerem lahko optimalno razvijajo svoje potenciale. Teoretični del se poleg nadarjenih nanaša na didaktično, socialno, fizično in kurikularno učno okolje, ki je predstavljeno tako, da daje jasnejšo sliko za spodbudno delo z nadarjenimi. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka usposobljeni za delo z nadarjenimi učenci ter v kolikšni meri so nadarjenim učencem zagotovljena spodbudna učna okolja. V raziskavi je sodelovalo 107 učiteljev razrednega pouka, pri katerih se je na podlagi njihove samoocene izkazalo, da se za prepoznavanje in delo z nadarjenimi čutijo usposobljeni. Prav tako so anketirani učitelji izkazali visoke stopnje strinjanja pri trditvah, kjer smo preverjali, ali nadarjenim zagotavljajo spodbudna učna okolja. Rezultati raziskave kažejo, da se učitelji zavedajo pomena dela z nadarjenimi in razvijanja njihovih potencialov.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, odkrivanje nadarjenih, spodbudna učna okolja
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1155; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli
Eva Kragolnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Skrb za nadarjene nekoč, danes in jutri
Zala Fras, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se odločili raziskati, kako se je delo z nadarjenimi učenci spremenilo iz preteklosti do danes ter kako se bo delo z njimi razvijalo v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene glavne razlike med nadarjenostjo, inteligentnostjo in ustvarjalnostjo. Predstavljen je zakonski okvir za izobraževanje nadarjenih učencev skozi preteklost vse do današnjega časa, proces evidentiranja in odkrivanja nadarjenih ter delo z nadarjenimi učenci in vloga učiteljev pri delu z njimi. V teoretični del smo vključili tudi sodobne didaktične pristope za delo z nadarjenimi učenci ter pomen in vpliv družine na razvoj otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo anketirali učitelje različnih šol po Sloveniji z namenom, da bi raziskali ustreznost učiteljeve izobrazbe za delo z nadarjenimi učenci v preteklosti in danes, vlogo učiteljev, razrednih učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev pri poučevanju nadarjenih učencev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prilagajanje pouka za nadarjene učence v preteklosti in danes, sodelovanje učiteljev s starši nadarjenih otrok ter zasnovanost slovenskega šolskega sistema pri delu z nadarjenimi učenci. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da se skrb za nadarjene učence iz preteklosti do danes ni bistveno spremenila. Vendar pa sodelujoči učitelji za prihodnje menijo, da se bo njihova vloga pri skrbi za nadarjene učence spremenila.
Ključne besede: nadarjeni učenci, poučevanje, zakonodaja, odkrivanje nadarjenih, delo z nadarjenimi, didaktični pristopi, vpliv učiteljev
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1314; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Ključne besede: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1618; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

9.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Ključne besede: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1265; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci
Valentina Perenčević, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, njihove prilagoditve, izobraževanje učiteljev ter posebej nadarjeni učenci, oblike podpore in pomoč učencem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri so sodelovale učiteljice razrednega pouka. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako priprave potekajo, koliko časa trajajo, če pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, kateri so ti pripomočki ter kakšne so podobnosti in razlike pri pripravi na delo z učenci s posebnimi potrebami ter za delo z nadarjenimi učenci. Ugotovili smo, da priprave potekajo sprotno, odvisno od učne snovi. Potekajo tako, da si učiteljice pripravijo konkretna ponazorila in učne pripomočke, diferencirajo naloge glede na individualiziran program. Največ se uporabljajo različni didaktični pripomočki. Ti učencem pomagajo usvajati znanje na različnih področjih. Prav tako so pri rokovanju z njimi samozavestnejši, spretnejši tako pri učenju kot kasneje tudi pri ocenjevanju znanja.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1519; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici