1. Aktivna vloga nadarjenega učenca pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programaMojca Kukanja-Gabrijelčič, Maruška Željeznov Seničar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek osvetljuje pomen aktivne participacije nadarjenega učenca v procesu priprave in evalvacije individualiziranega programa (INDEP), ki izhaja iz učenčevih sposobnosti, želja in potreb. S kvalitativno vsebinsko primerjalno analizo tristo individualiziranih programov za nadarjene učence smo ugotavljali upoštevanje temeljnega načela vključenosti nadarjenega učenca v vsebinsko-ciljno pripravo in evalvacijo INDEP. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju individualiziranih programov delno upoštevajo: aktivna vloga nadarjenega učenca, vsebinske prilagoditve in izzivi pri pouku, splošni in specifični cilji ter mentorska pomoč in podpora. Zapisani cilji v individualiziranih programih ne izkazujejo individualnih ciljev nadarjenega učenca ter so pogosto enako zapisani za vse nadarjene učence znotraj iste šole.
Ključne besede: individualizirani program, nadarjenost, nadarjeni učenci, aktivna participacija, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (339,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kognitivna učinkovitost slovenskih, indijskih in gambijskih nadarjenih učencev pri reševanju miselnih nalogMojca Kukanja-Gabrijelčič, Ema Šavs, Teja Nemec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku prikažemo primerjalno analizo med evidentiranimi nadarjenimi slovenskimi, gambijskimi in indijskimi učenci, kjer smo poskušali ugotoviti, kako so se odrezali pri reševanju izbranih miselnih nalog, kjer smo bili osredotočeni na logično-matematično in prostorsko inteligentnost. Ugotovili smo, da se rezultati testiranih skupin med seboj pričakovano razlikujejo. Slovenski učenci so se od desetih sklopov nalog bolje kot njihovi indijski in gambijski vrstniki skupno odrezali kar pri sedmih sklopih nalog, pri štirih nalogah smo zaznali statistično značilno razliko med slovenskimi in indijskimi otroki, primerjava med slovenskimi in gambijskimi učenci pa pokaže, da je pri vseh sklopih miselnih nalog imela boljše rezultate skupina otrok iz Zahodnega sveta z visokim HDI (Indeksom človekovega razvoja).
Ključne besede: inteligentnost, nadarjenost, nadarjene učenke/nadarjeni učenci, miselne naloge, kulturno okolje, šolstvo v Indiji, šolstvo v Gambiji
Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (543,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Repič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli najprej teoretično osvetljujemo temo. Ljudje smo v življenju del različnih skupin, v katerih se s pomočjo komunikacije in interakcije vzpostavljajo odnosi, z njimi pa se izpolnjujejo naše potrebe. Dobri odnosi v šoli predstavljajo temelj za življenje učencev in učiteljev na šoli. Odnos med učitelji in učenci, ki temelji na izzivih in sodelovanju, raziskovalci preučujejo že več kot 20 let. Ugotovili so, da so za kakovostne vertikalne odnose pomembni spoštovanje, varno in uravnoteženo učno okolje ter odprta komunikacija. Ti odnosi so ključni za celostni razvoj učencev. V šoli so pomembni tudi medvrstniški odnosi, saj se med posamezniki lahko razvije prijateljstvo, ki vpliva na samospoštovanje in vedenje. Na posameznika lahko negativno vpliva medvrstniško nasilje, ki se pojavlja v sodobni šoli. V teoretičnem delu predstavljamo tudi sociometrično preizkušnjo, ki nudi vpogled v socialno dinamiko razredov, zato smo jo uporabili v empiričnem delu magistrske naloge. S pomočjo sociometrične preizkušnje smo v empiričnem delu za tri različne interakcije – delo v paru, druženje med odmorom ter druženje izven šole – za vse razrede na izbrani osnovni šoli osnovali sociomatrike ter sociograme. Za vsakega posameznega učenca smo izračunali sociometrični status in ga uvrstili med priljubljenega, zavrnjenega, prezrtega, kontroverznega ali povprečnega. V ospredje smo postavili sociometrični status nadarjenih učencev in učencev s posebnimi potrebami.
Ključne besede: horizontalni odnosi, vertikalni odnosi, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, sociometrična preizkušnja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 110
Celotno besedilo (5,43 MB) |
5. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati.
Ključne besede: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. Vloga pedagoga pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi in talentiranimi učenci v osnovni šoli : magistrsko deloTjaša Kurež, 2024, magistrsko delo Opis: Šolski prostor se nenehno spreminja, kar prinaša nove izzive in priložnosti za razvoj vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih letih so bile te spremembe še posebej izrazite zaradi prilagoditev, ki so bile potrebne zaradi bolezni novega koronavirusa in pa kurikularne prenove, ki nas čaka.
Magistrsko delo obravnava vlogo pedagoga v šolski svetovalni službi pri delu z nadarjenimi učenci. V teoretičnem delu smo preučili opredelitve nadarjenosti in talentiranosti različnih avtorjev ter zakonsko podlago za delo z nadarjenimi in s talentiranimi učenci v Sloveniji. Poseben poudarek smo dali procesu odkrivanja, evidentiranja in identifikacije nadarjenih učencev. Raziskali smo naloge šolske svetovalne službe in izzive, s katerimi se srečujejo svetovalni delavci pri delu z nadarjenimi in s talentiranimi učenci. Preverili smo kompetence pedagogov in primerjali programe slovenskih fakultet ter njihove vplive na samooceno kompetentnosti. Posebej smo se osredotočili na pomembnost stalnega strokovnega razvoja in nadaljnjega izobraževanja šolskih svetovalnih delavcev.
Ključne besede: nadarjeni, talentirani, pedagog, svetovanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko deloAnja Leitgeb, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot
so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo
na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V
empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke,
pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi
poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti.
Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk
takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega
dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri
pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in
diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene
umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj
kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same.
Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v
smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli.
Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med
sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih
izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno
delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 69
Celotno besedilo (946,74 KB) |
8. Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvojaMartina Vidovič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Ključne besede: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 98
Celotno besedilo (4,50 MB) |
9. Delo z nadarjenimi dijaki: študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografija : študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografijaJure Čufer, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali učinkovitost stripa kot učnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki smo jo prek stripa obravnavali, so Podnebne spremembe. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki, kako jih identificiramo, predstavili smo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za geografijo. Opredelili smo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot učni pripomoček in predstavili učno temo Podnebne spremembe. Empirični del magistrske naloge smo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki prvih letnikov pri pouku geografije. V raziskovalnem delu smo na podlagi pedagoške kavzalne eksperimentalne metode in študije primera načrtovali, izvedli in evalvirali učno delo uporabe stripa kot učnega pripomočka za usvajanje geografske učne vsebine podnebnih sprememb z nadarjenimi dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Analiza stripa kot učnega pripomočka za nadarjene dijake pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe« in analize odgovorov nadarjenih dijakov prvih letnikov smo pridobili mnenje sodelujočih v raziskavi o uporabi stripa kot učnega pripomočka pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe. Na podlagi odgovorov smo sklenili, da je strip učinkovit didaktični pripomoček in bi ga bilo vredno uporabiti tudi pri drugih učnih vsebinah.
Ključne besede: geografija, nadarjeni dijaki, učni pripomoček, strip
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 67
Celotno besedilo (6,98 MB) |
10. Pogled strokovnih delavcev na dvojno izjemne učence in delo z njimi v osnovnih šolah : magistrsko deloJasna Tivadar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pojem dvojne izjemnosti učencev skozi oči strokovnih delavcev. Dvojna izjemnost v današnjem času ni redek pojav, saj je v šolski praksi možno zaslediti kar nekaj učencev, ki so hkrati nadarjeni in imajo posebne potrebe. V literaturi lahko zasledimo, da predstavljajo ti učenci strokovnim delavcem poseben izziv, saj jih zaradi njihovih dvojnih značilnosti težko prepoznajo.
V magistrskem delu smo se osredotočili na poznavanje izraza dvojno izjemni učenci med strokovnimi delavci, na pedagoško delo z dvojno izjemnimi učenci in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter na njihova stališča do pojava dvojne izjemnosti pri učencih. Narejena je bila raziskava, v katero je bilo vključenih 312 strokovnih delavcev večinskih osnovnih šol.
V naši raziskavi smo ugotovili, da so med vsemi strokovnimi delavci prav učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci v ospredju pri poznavanju izraza dvojno izjemni učenec kot tudi pri usposobljenosti za delo z njimi. Prav tako največjo pomembnost zgodnji prepoznavi dvojno izjemnih učencev pripisujejo učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci, medtem ko najmanjšo pomembnost zgodnji prepoznavi namenjajo strokovni delavci, ki v zadnjih petih letih niso bili vključeni v nobeno dodatno izobraževanje. Iz odgovorov smo izvedeli tudi, da se dvojno izjemnim učencem kot oblika pomoči nudi predvsem dodatna strokovna pomoč, dodatni pouk ter pomoč učitelja predmetnega področja, kjer ima učenec težave. Analiza trditev o stališčih strokovnih delavcev je pokazala, da se strokovni delavci zavedajo, da lahko težave, primanjkljaje oz. motnje zasledimo tudi pri nadarjenih učencih. Kljub temu zavedanju je pri strokovnih delavcih prisotno mišljenje, da je pomembno, da se osredotočimo na učenčeve primanjkljaje.
Ključne besede: dvojno izjemni učenci, nadarjeni učenci, otroci s posebnimi potrebami, prepoznavanje, vzgojno-izobraževalno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 1338; Prenosov: 535
Celotno besedilo (1,63 MB) |
