| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEJE KONTINUITETE UPORABE KOORDINACIJSKIH PRAVIL O SOCIALNI VARNOSTI V EU IN NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKEGA SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI
Katja Kupljen, 2011, magistrsko delo

Opis: V okviru prava socialne varnosti Evropske unije je s 01.05.2010 začela veljati nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti. V magistrski nalogi je z vidika nadaljnje uporabe (novih) koordinacijskih pravil, ki so tesno povezana s svoboščino prostega gibanja ljudi, predstavljena analiza primerjalno-pravnega pregleda stare in nove ureditve. Z vidika kontinuitete oziroma nadaljnjega razvoja evropskega sistema socialne varnosti pa so v nalogi izpostavljena predvsem odprta vprašanja, sodna praksa Sodišča Evropske unije in problematika modernizacije enotnega evropskega sistema socialne varnosti. Nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti, katere glavno vodilo je še vedno zagotavljanje in vzpodbujanje svobode gibanja ljudi, z vsebinskega vidika večjih sprememb ne prinaša. Temeljna pravila se ohranjajo in namen koordinacije je še vedno povezovanje sistemov socialne varnosti, brez njihovega poenotenja (harmonizacije). Glavna cilja nove ureditve sta poenostavitev in modernizacija. Pomembne so tudi nekatere »tehnične« spremembe (»administrativni« napredek) in novosti glede postopkov odločanja o socialnih pravicah, kar posledično zagotavlja višjo stopnjo varstva pravic. Koordinacija sistemov socialne varnosti svojo materialno veljavnost (ki je »zgolj« dopolnjena z dajatvami iz naslova očetovstva in pred-upokojitvenimi pravicami) ohranja, ter novih »samostojnih« pravic ne prinaša, pa čeprav je Sodišče Evropske unije v svojih sodbah že večkrat opozorilo na nekatere pravice oziroma dajatve in storitve, ki bi prav tako morale biti predmet koordinacije (pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe, zdravstvene storitve in dajatve za tiste, ki jim brezposelnost šele grozi). Za kontinuiteto uporabe koordinacijskih pravil (kot tudi za nadaljnji razvoj evropskega sistema/prava socialne varnosti) je pomembna »nova« širša osebna veljavnost nove koordinacijske uredbe, saj le-ta vključuje vse državljane Evropske unije, tako ekonomsko aktivne kot tudi neaktivne. V posledici navedenega so tako v novi ureditvi povzdignjene določbe evropskega državljanstva, socialna solidarnost in temeljna načela koordinacije sistemov socialne varnosti (predvsem teritorialno načelo in načelo enakega obravnavanja). Načela evropske koordinacije so tudi v splošnem z novo uredbo nadgrajena in njihova vloga je okrepljena. Številna koordinacijska pravila so posodobljena, preglednejša, enostavnejša, transparentnejša in bolje strukturirana ter posledično za upravičence/zavarovance (katerim so ta pravila tudi dejansko namenjena) lažje razumljiva in dostopnejša. Pomemben napredek je dosežen na področju (so)delovanja in »upravne administracije« nosilcev socialnih zavarovanj držav članic, kateri bodo postopno vsi prešli na elektronski način izmenjave podatkov (EESSI), s čimer bodo postopki priznavanja in izplačevanja pravic hitrejši in transparentnejši, varstvo pravic zavarovancev pa učinkovitejše. Kljub dosežkom nove »modernizirane« koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji, odprta vprašanja ostajajo. Pomanjkljivost predstavlja »zaprta« stvarna veljavnost (pravice/dajatve, ki so predmet evropske koordinacije, so naštete taksativno in ne primeroma); vzporedna veljava stare in nove ureditve; vprašanje pomena novih definicij in dejanske učinkovitosti pravil v praksi; priprava (prehod) in končno delovanje enotnega elektronskega sistema. V prehodnem obdobju sta še posebej pomembni sodelovanje med nacionalnimi nosilci socialnih zavarovanj in pomoč s strani organov Evropske unije. Upoštevaje izzive sodobne družbe ter kompleksnost in raznolikost nacionalnih sistemov socialne varnosti držav članic, pri čemer imajo države članice na ravni Evropske unije pravico, da same urejajo svoj sistem socialne varnosti, poenotenega (unificiranega) evropskega sistema socialne varnosti nikoli ne bo mogoče doseči. Prav tako iz istih razlogov koordinacijska pravila na določenih mestih (še vedno) ostajajo zapletena, ter je zato pričakovati ponovne spr
Ključne besede: socialna varnost, socialna varnost v EU, socialnovarstvena politika EU, uredbena ureditev, Uredba 883/2004, Uredba 987/2009, sistem koordinacije, koordinacijska pravila o socialni varnosti, primerjalna analiza uredb, nadaljnji razvoj evropskega sistema socialne varnosti, sodna praksa Sodišča EU, pokojninsko zavarovanje
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 3510; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici