| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE UČITELJEV KEMIJE
Nataša Srt, 2010, diplomsko delo

Opis: Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje učiteljev je ena izmed oblik vseživljenjskega učenja, ki poleg študijskih programov za izpopolnjevanje in/ali pridobitev izobrazbe, učiteljem zagotavlja možnost za obnavljanje, razširjanje in poglabljanje znanja ter seznanjanje z novostmi stroke. Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja je zagotavljanje profesionalnega razvoja ter strokovne in osebnostne rasti učiteljev. Cilj tega diplomskega dela je proučiti obseg in kakovost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kemije v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. V tem okviru nas je zanimalo: (1) kakšna je udeležba učiteljev kemije v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, (2) kakšen je vpliv programov nadaljnjega izobraževanje in usposabljanja na njihov profesionalni razvoj in (3) koliko programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pripomorejo k pridobivanju in/ali izboljšanju posameznih kompetenc, ki jih učitelji kemije potrebujejo za uspešno izvajanje pedagoškega dela. V teoretičnem delu so predstavljena izbrana izhodišča za obravnavo dotičnega problema diplomskega dela, kjer je poudarek na izobraževanju in usposabljanju učiteljev, nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju učiteljev, kompetencah in profesionalnem razvoju. Za potrebe naše obravnave je bila opravljena ustrezna empirična raziskava. Na temelju obravnave rezultatov statistične obdelave pridobljenih podatkov smo ugotovili, da si anketirani učitelji kemije želijo predvsem programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja s področja eksperimentalnega dela in rabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku.
Ključne besede: kompetence, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, profesionalni razvoj, učitelj kemije.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2414; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

3.
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV
Anja Vrečko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev nas je zanimalo predvsem nadaljnje izobraževanje učiteljev. Zanimalo nas je ali se učitelji po opravljeni diplomi udeležijo katere oblike dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Tako je bil naš prvi cilj, da se seznanimo s strokovnimi izrazi oziroma pojmi kot so strokovno izobraževanje, spopolnjevanje, izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje idr. Nadalje smo se želeli seznaniti s ponudbo programov nadaljnjega izobraževanja, ki so na voljo učiteljem v Sloveniji ter kdo so njeni izvajalci. Ne nazadnje smo preučili tudi vire financiranja programov nadaljnjega izobraževanja ter primerjali strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev na Švedskem, Norveškem in Danskem. Namen in cilj diplomske naloge je bil ugotoviti ali se učitelji v Sloveniji udeležujejo nadaljnjega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Zato smo izvedli anketno raziskavo pri učiteljih osnovnih ter srednjih šol po Sloveniji. Analiza rezultatov je pokazala, da se učitelji udeležujejo nadaljnjega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter razkrila njihove razloge za udeležbo. Večina učiteljev je zadovoljna s ponudbo izobraževalnih programov, ki jim jih ponujajo izvajalci v Sloveniji, a vendar smo odkrili tudi njihove pomanjkljivosti ter razkrili katerih izobraževalnih programov si učitelji še želijo.
Ključne besede: nadaljnje izobraževanje, vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, institucije, ki omogočajo nadaljnje izobraževanje, strokovno izobraževanje in spopolnjevanje
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2968; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (936,23 KB)

4.
Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnika
Irena Delčnjak Smrečnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2285; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Katere kompetence so potrebne učitelju za učinkovito poučevanje kemije za življenje
Tamara Martinčevič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili predvsem naravoslovnim in kemijskim kompetencam, ki jih potrebuje učitelj kemije (pa tudi učitelj ostalih naravoslovnih predmetov) za učinkovito poučevanje naravovarstvene tematike. Učiteljeve poučevalne zmožnosti (kompetence) predstavljajo odgovore na naslednja vprašanja: Katera znanja, Katere spretnosti, Katere odnose gojiti, Kakšna stališča imeti? Na konkretnem primeru (artikulacije učiteljeve priprave: : »Vloga in pomen vode v življenju človeka in delovanju okolja«) smo si poskušali odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja in poudariti kompetenčni vidik učiteljevega vodenja učenčevega izvajanja (s pripravo načrtovanih) aktivnosti. Osredotočili smo se tudi na to, kje lahko učitelji te kompetence poglobijo oziroma se nadalje profesionalno izpopolnjujejo. V ta namen smo načrtovali didaktično delavnico.
Ključne besede: učiteljeve kompetence, voda, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, didaktična delavnica
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 1087; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

6.
Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc
Nataša Veber, 2015, magistrsko delo

Opis: Razvoj znanosti in hiter tehnološki razvoj vodita v nenehne družbene spremembe, ki vplivajo tudi na spreminjanje ciljev na področju vzgoje in izobraževanja. Posledično so se spremenila pričakovanja, zahteve in kompetence učitelja in vzgojitelja na začetku osnovnošolskega izobraževanja. Magistrsko delo z naslovom Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so podana temeljna teoretična izhodišča in spoznanja na temo profesionalizma ter profesionalnega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja. Nakazana je tudi nujnost sledenja sodobnim družbenim zahtevam, ki od učitelja in vzgojitelja že na začetku osnovnošolskega izobraževanja zahtevajo nove vloge in nove kompetence. Empirični del se nanaša na opravljeno raziskavo, izvedeno na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga predstavljajo anketirani učitelji in vzgojitelji, ki delajo v tandemu, v 1. razredu osnovne šole, iz vseh statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil proučiti profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc, razdeljenih na šest področij, ki se med seboj povezujejo in prepletajo: komunikacija in odnosi, učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, profesionalni razvoj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in medijska pismenost. Pri navedenih področjih kompetenc nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto anketirancev. Preučevanje profesionalizma tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc je temeljilo na prilagojenem anketnem vprašalniku projektnega poročila: »Projekt Evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Preliminarna študija, Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev«, projektne skupine pod vodstvom dr. Justine Erčulj. Evalvacija opravljene raziskave z vidika razvitosti šestih področij kompetenc v okviru tandema učitelj in vzgojitelj je predstavljena v poglavjih »Analiza področij kompetenc« in »Analiza izobraževanja in usposabljanja«. V sklepu so izpostavljene pomembnejše tendence razvitosti kompetenc kot profesionalnega razvoja pri anketiranih učiteljih in vzgojiteljih kakor tudi pomanjkanje določenih tendenc, ki predstavljajo dobrodošle smernice za še učinkovitejši profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku osnovnošolskega izobraževanja.
Ključne besede: Profesionalizem, profesionalni razvoj, tandem učitelj in vzgojitelj, osnovnošolsko izobraževanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, kompetence
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 841; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
Vpliv kulturnega kapitala na učno uspešnost in nadaljnje izobraževanje osnovnošolcev koroške regije
Vesna Burjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Kulturni kapital postaja v sodobni družbi vse bolj pomemben, saj so skozi raziskave dokazali, da vpliva na učno uspešnost učencev, na izbor srednje šole in nadaljnjega izobraževanja. Uspeh učencev je poleg inteligence in vloženega truda mnogokrat odvisen tudi od količine kulturnega kapitala, ki ga pridobijo znotraj svoje družine. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv starševskega in učenčevega kulturnega kapitala pri napovedovanju učne uspešnosti in izobrazbenih teženj osnovnošolskih mladostnikov koroške regije. V teoretičnem delu smo opredelili definicije kulturnega kapitala številnih tujih in domačih raziskovalcev. Zanimal nas je obstoj razlik v količini kulturnega kapitala glede na spol učencev, področje bivanja, izobrazbeno strukturo staršev in glede na ekonomsko stanje družine. Glede izobrazbene strukture, kot ene temeljnih sestavin kulturnega kapitala odraslih, prevladujejo na Koroškem ljudje z nizkim izobrazbenim statusom in posledično nizkim družinskim proračunom. Osnovnošolci koroške regije bi lahko bili deležni večjih količin kulturnega kapitala. Kulturne ustanove z bogatejšo ponudbo kulturnih dogodkov so prebivalcem koroške regije nemalokrat oddaljene, prebivalcem vaškega okoliša pa redko dostopne, medtem ko so pestre ponudbe kulturnih dogodkov vsakodnevno deležni v prestolnici in drugih večjih mestih. Ker so pri šolah v koroški regiji zaznali pomanjkanje kulturnega kapitala, so se številne šole vključile v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Tako je nekaj koroških šol dobilo možnost, da so izven obveznega vzgojno-izobraževalnega programa krepile in dvigovale kulturni kapital svojih učencev in njihovih staršev, saj so dobili možnost brezplačnega vključevanja na raznolike kulturne dogodke, ki si jih sicer zaradi oddaljenosti, finančnih in drugih ovir redkeje privoščijo.
Ključne besede: kulturni kapital, učna uspešnost, nadaljnje izobraževanje, bralne navade, ekonomsko stanje družine
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 534; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 116; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici