| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STEČAJ PODJETNIKA: ANALIZA SLOVENSKE UREDITVE Z VIDIKA POLITIKE NOVIH PRILOŽNOSTI PO SMERNICAH EVROPSKE UNIJE
Sara Magister, 2014, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu v okviru instituta osebnega stečaja, obravnavam stečaj podjetnika, ki ga je uvedel leta 2007 sprejeti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ga analiziram z vidika politike novih priložnosti po smernicah Evropske unije. Politika nove priložnosti je usmerjena predvsem v spodbujanje držav, da zagotovijo, tako z zakonodajo, kot tudi s samim ”vzdušjem” in osveščenostjo v podjetniškem okolju, čim hitrejše okrevanje propadlih podjetnikov in čim lažji zagon oz. začetek “na novo”. Takšna politika skuša prekiniti vsesplošno negativno miselnost in stigmo stečajnih postopkov. Potrebno je poudariti, da omenjene smernice nikakor ne odstopajo od temeljnega smisla postopka osebnega stečaja. V osebnem stečaju se zasledujeta dva interesa, interes upnikov, katerim naj se omogoči enakomerno poplačilo njihovih terjatev, na drugi strani pa interes dolžnikov, ki jim je potrebno omogočiti ponovno zaživitev v gospodarskem in socialnem smislu. Smernice Evropske unije skušajo insolvenčnim zakonodajam približati prav omenjeni drugi namen osebnega stečaja in za njegovo uresničitev podajajo različne predloge preventivne in kurativne narave. Na prvi pogled se zdi, da Slovenija s svojo insolvenčno zakonsko ureditvijo , zlasti z možnostjo odpusta dolga in nadaljevanjem poslovanja znotraj postopka osebnega stečaja, popolnoma sledi priporočilom Evropske komisije in daje podjetnikom, ki so se znašli v postopku osebnega stečaja, novo priložnost, a praksa na drugi strani vseeno pokaže, da ostala slovenska zakonodaja pogosto deluje precej “zaviralno” do teh oseb in jih spravlja v težji položaj. Prav tako lahko v praksi oviro novemu začetku predstavlja tudi sama narava in potek stečajnega postopka. Slednje se odraža predvsem v dolgotrajnosti samih stečajnih postopkov, glede na zakonsko ureditev po ZFPPIPP, kot tudi v problematiki druge gospodarske zakonodaje, ki predvsem v praksi deluje diskriminatorno do subjektov v stečajnem postopku (npr. Zakon o javnih naročilih). V diplomski nalogi tudi na kratko opisujem kako je institut osebnega stečaja urejen v tujini, na koncu diplomske pa predstavim možne smernice za naprej.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, osebni stečaj, politika novih priložnosti, nadaljevanje poslovanja, odpust obveznosti
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici