| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADNJA MAGISTRATA NA PTUJU
Lucija Hameršak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava podobo ptujskega magistrata in njegovo gradnjo. V diplomskem delu je najprej v celoti predstavljena stavba, nato pa dejavniki, ki so botrovali k sami izgradnji magistrata. Ti so povezani s političnim ozadjem takratnega časa, tj. začetka 20. stoletja. V diplomskem delu so predstavljene razmere, ki so bile prisotne na Ptuju v času proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Sledi predstavitev takratnega župana, Josefa Ornika, ki je takrat veljal za zelo pomembno ptujsko osebnost. Bil je zaslužen za takratni razvoj mesta, vendar je njegova politika bila naravnana protislovensko. Najobsežnejši del diplomskega dela je namenjen poteku gradnje ptujskega magistrata. Predstavljeni so dejavniki, ki so pripomogli k pričetku gradnje novega magistrata na Ptuju. Predstavljen je tudi arhitekt, ki je magistrat na Ptuju zgradil, Dunajčan Max Ferstel. Pričetek gradnje ptujskega magistrata je bil zelo odmeven tudi v tujini, saj je 24. januarja 1906, s podpisom župana Josefa Ornika, bil objavljen nagradni razpis Mestne občine Ptuj za izdelavo idejnih načrtov za mestno hišo. Odziv je bil dober, saj je prispelo 67 načrtov. V drugi polovici diplomskega dela obravnavamo načrte, ki so bili nagrajeni od 2. do 5. mesta. V prvem nadstropju ptujskega magistrata se nahaja Galerija magistrat, ki je s svojim delovanjem pričela leta 1994. Galerija je pričela delovati na pobudo tedanje oblasti, saj so ptujski likovniki velikokrat izrazili željo po prostoru, kjer bi lahko razstavljali. Diplomsko delo je dopolnjeno s slikovnim gradivom in arhitekturnimi načrti.
Ključne besede: ptujski magistrat, nacionalno vprašanje, historizem v arhitekturi, Josef Ornik, Max Ferstel, Poskočilova hiša, sveti Viktorin Ptujski, cesar Trajan, Galerija Magistrat.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2015; Ogledov: 1409; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

2.
VLOGA DEMOSA V PROCESU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN DEMOKRATIZACIJE
Andreja Valič Zver, 2012, doktorska disertacija

Opis: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Ključne besede: Demos, nacionalno vprašanje, demokratizacija, oblikovanje slovenske nacionalne identitete, slovenska pomlad, plebiscit, demokratične volitve, vojna za osamosvojitev, pričevanja.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 3366; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici