| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV UČENJA IN POUČEVANJA MATEMATIKE NA REZULTATE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V NEKATERIH SLOVENSKIH REGIJAH
Polona Dovečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv učenja in poučevanja matematike na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja v nekaterih slovenskih regijah so prikazane metode in oblike dela pri pouku matematike, dejavniki učne uspešnosti, socialno-ekonomski dejavniki, družinsko okolje, pomen preverjanja in ocenjevanja znanja in pomen nacionalnega preverjanja znanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako učenje in poučevanje matematike vplivata na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, primerjati pristope učiteljev Osrednjeslovenske, Podravske in Pomurske regije pri poučevanju ter spoznati odnos in stališče ravnateljev osnovnih šol do nacionalnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu smo opredelili namen, cilje in organizacijo nacionalnega preverjanja znanja v Sloveniji ter opisali motivacijske in socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učenca. V nadaljevanju smo se osredotočili na učiteljeve didaktične odločitve pri pouku matematike, pri čemer smo izpostavili učne oblike in metode ter njihovo uporabo in pomen. Posebno pozornost smo namenili tudi preverjanju in ocenjevanju znanja pri pouku matematike ter podrobneje opisali poznavanje in uporabo Gagnejeve taksonomije. Na koncu je predstavljeno ustno in pisno ocenjevanje znanja. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati, ki kažejo, da učitelji matematike premalo povezujejo matematične vsebine s primeri iz vsakdanjega življenja, premalo pa je tudi medpredmetne povezave. Statistično značilne razlike med regijami v metodah poučevanja so se pokazale pri metodi reševanja problemov, pri metodi razlage in razgovora, nadalje pri uporabi sodobne informacijske tehnologije in pri učiteljevih zahtevah ob preverjanju in ocenjevanju znanja. Stališča ravnateljev do nacionalnega preverjanja znanja so si enotna v tem, da posamezna šola primerja rezultate na nacionalnem preverjanju znanja z dosežki v državi, večina ravnateljev pa tudi trdi, da se dosežki šole upoštevajo pri načrtovanju nadaljnjega dela.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, motivacijski dejavniki, socialno-ekonomski dejavniki, učne oblike, učne metode, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, Gagnejeva taksonomija
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 2582; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
STALIŠČA STARŠEV DO NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Mateja Škalič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi prikazujemo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pri tem nas zanimajo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja, lastne seznanjenosti, spodbujanja otrok za priprave in dosežkov otrok pri nacionalnem preverjanju znanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi so sodelovali starši šestošolcev (n=209) naključno izbranih devetih osnovnih šol v Pomurski in Podravski regiji. Pridobljene podatke smo kvantitativno obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o njegovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže celostnega znanja, saj je preverjanje le pisno. Starši menijo, da so jim rezultati, ki jih otrok doseže na preverjanju znanja, predstavljeni na razumljiv način. Menijo pa, da so o načinu izvajanja preverjanja znanja premalo seznanjeni. Starši s končano osnovno šolo in starši, ki bivajo v Pomurski regiji, menijo, da imajo pri spodbujanju otrok na nacionalno preverjanje znanja v primerjavi z učitelji manjšo vlogo. Starši iz Pomurske regije v primerjavi s tistimi iz Podravske menijo, da jim pri pripravah otroka na preverjanje znanja ni potrebno sodelovati. Ugotovljeno je bilo, da je rezultat, ki ga otrok doseže na nacionalnem preverjanju znanja, za starše pomemben. Staršem s končano nižjo stopnjo izobrazbe je pomembno, da je otrokov rezultat, ki ga doseže na nacionalnem preverjanju znanja, v skladu z njihovimi pričakovanji oziroma da jih otroci z dosežki zadovoljijo.
Ključne besede: stališča, starši, osnovna šola, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalno preverjanje znanja, preizkus znanja.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1092; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Mateja Škalič, Milena Ivanuš-Grmek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku predstavljamo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja. Podrobneje prikazujemo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja ter do spodbujanja otrok za priprave nanj. V teoretičnem delu opredelimo preverjanje znanja in natančneje predstavimo nacionalno preverjanje znanja, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2014. V raziskavi je sodelovalo 209 staršev šestošolcev iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati raziskave kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o otrokovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže otrokovega celostnega znanja. Nadalje ugotavljamo, da starši s končano osnovno šolo ter starši, ki bivajo v Pomurski regiji, pripisujejo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju otrok pri pripravah na nacionalno preverjanje znanja bolj učiteljem kot sebi. Rezultati raziskave nas tudi opozarjajo, da so učenci iz Pomurske regije z vidika vpletenosti staršev v manj stimulativnem okolju.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, starši, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Podravska regija, Pomurska regija
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (170,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 273; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici