| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
Jožica Plevnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poznavanje praznikov in praznovanj med učenci. V teoretičnem delu diplomskega dela smo podrobneje predstavili praznike in praznovanja v Sloveniji ter s stališča le-teh tudi pouk spoznavanja okolja v prvem triletju in družba v četrtem ter petem razredu osnovne šole. Iz zornega kota praznikov in praznovanj smo podrobno analizirali vse učbeniške komplete za pouk spoznavanje okolja (za 1., 2. in 3. razred) in družba (4. in 5. razred), ki jih je potrdil Strokovni svet republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšno znanje in védenje imajo o praznikih in praznovanjih učenci in učenke 3., 4. in 5. razredov OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju. Rezultati kažejo, da učenci dobro poznajo definicijo praznika in simbole praznikov in praznovanj, nekoliko manj védenja in znanja pa imajo o namenu in pomenu praznikov in praznovanj ter o poznavanju datumov praznikov in praznovanj.
Ključne besede: prazniki, praznovanja, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 21.04.2009; Ogledov: 3827; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (15,81 MB)

2.
OSVEŠČANJE UČENCEV 4. IN 5. RAZREDOV O PROBLEMATIKI GLOBALNEGA SEGREVANJA
Martina Kuzma, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Osveščanje učencev 4. in 5. razredov o problematiki globalnega segrevanja je teoretični del razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško—didaktični sklop in ekološki sklop. V psihološkem sklopu so predstavljene splošne značilnosti in temeljni dejavniki otrokovega razvoja ter spoznavni proces otroka v srednjem obdobju otroštva. V pedagoško — didaktičnem sklopu smo opredelili predmet Naravoslovje in tehnika ter analizirali Nacionalni učni načrt za Naravoslovje in tehniko iz zornega kota globalnega segrevanja. V ekološkem sklopu smo predstavili pojem globalno segrevanje, ter vzroke za njegov nastanek in posledice, ki nastajajo zaradi njega. Kot eno izmed večjih posledic smo predstavili podnebne spremembe. V ekološkem sklopu smo predstavili različne ukrepe s katerimi lahko pomagamo pri reševanju podnebne krize. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšno znanje imajo učenci 4. in 5. razredov o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah. Rezultati so pokazali, da so nekateri učenci zelo dobro seznanjeni s globalno segrevanjem, pri večini učencev, pa je to le površinsko znanje, ali ga pa ni. Kot rezultat takšnih ugotovitev je nastal praktični del diplomske naloge. V prilogi je priložen model učne ure, ki smo ga uporabili v 5. razredu osnovne šole. Namen te ure je bil približati učencem globalno segrevanje ter jim predstaviti vzroke in posledice. Seznanili so se tudi s tem, kaj oni sami lahko prispevajo k zmanjševanju globalnega segrevanja.
Ključne besede: Ključne besede: globalno segrevanje, podnebne spremembe, nacionalni učni načrt, naravoslovje in tehnika, srednje obdobje otroštva
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 2731; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

3.
ČEBELARSTVO V KONTEKSTU PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA NA PODROČJU PRLEKIJE
Lidija Lukačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čebelarstvo v kontekstu predmeta spoznavanje okolja na področju Prlekije opredeljuje čebelarstvo, njegove značilnosti, zgodovino razvoja čebelarjenja in biološke značilnosti čebele. V teoretičnem delu je poleg naštetega podrobneje predstavljen še predmet spoznavanje okolja ter cilji in vsebine, povezane s čebelarstvom. Nekaj besed smo namenili še spoznanjem priznanega psihologa Jeana Piageta. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učitelji, če sploh, vključujejo temo čebelarstvo v pouk spoznavanja okolja. Prav tako smo proučili, kakšno mnenje imajo učitelji o pomembnosti čebelarstva za učence, kateri razred in kakšen način obravnave te teme se jim zdi najbolj primeren, ter v kolikšni meri učitelji poznajo čebelarske pojme. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji v spolu, izobrazbi, starosti in stratumu šole. Ugotavljali smo tudi, na katerih osnovnih šolah izmed devetih vključenih v anketiranje se izvaja čebelarski krožek. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, kranjska čebela, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1640; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
SPLAVARJENJE V ZGORNJI DRAVSKI DOLINI SKOZI PRIZMO OSNOVNOŠOLSKIH PREDMETOV NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA TER DRUŽBA
Nina Deželak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Splavarjenje v zgornji Dravski dolini skozi prizmo osnovnošolskih predmetov »Naravoslovje in tehnika« ter »Družba« je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so povzete glavne geografske značilnosti Dravske doline, prav tako teoretični del opredeljuje splavarjenje, njegove značilnosti in zgodovino splavarjenja. Poleg naštetega sta podrobneje predstavljena še predmeta naravoslovje in tehnika ter družba, predvsem cilji in vsebine, povezane s splavarjenjem. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri učenci, če sploh, poznajo splavarjenje. Pri tem so nas zanimale razlike med učenci v spolu, starosti in lokaciji šole. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 492 učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci splavarjenje sicer poznajo, vendar prihaja do večjih razlik glede na starost učencev, saj so se petošolci pri odgovarjanju na vprašanja mnogo bolje odrezali kot četrtošolci. Prav tako smo v raziskavi ugotovili, da prihaja do razlik glede na lokacijo šole. Učencem osnovnih šol, ki so locirane višje v zgornji Dravski dolini, je splavarjenje bolj poznano kot učencem nižje lociranih osnovnih šol. Izkazalo se je, da učenci še vedno pogosto prvič za splavarjenje slišijo doma, bodisi od svojih staršev, starih staršev ali prijateljev. V praktičnem delu je predstavljen izvedbeni model naravoslovnega dne za učence petih razredov, ki bi jim približal tradicijo splavarjenja. Naravoslovni dan bi bil izveden v turistični vasici Javnik, kjer bi si učenci ogledali splavarski muzej in se skupaj s flosarji podali na pravo flosarsko rajžo po reki Dravi.
Ključne besede: splavarjenje, razredni pouk, nacionalni učni načrt, naravoslovje in tehnika, družba
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1816; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE NA PODROČJU ROGAŠKE SLATINE
Karolina Šmit, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava praznike in praznovanja v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na območju Rogaške Slatine. V teoretičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili praznike in praznovanja, njihov izvor, pomen in vsebino. Na kratko smo razložili šege in navade, pregledali učna načrta za predmeta spoznavanje okolja in družba ter povzeli vsebine, ki so povezane s prazniki in praznovanji. Predstavili smo območje Rogaške Slatine ter šoli, kjer smo razdelili ankete. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika o poznavanju praznikov in praznovanj raziskali, kakšno je znanje in vedenje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja na I. in II. OŠ Rogaška Slatina o omenjeni temi. Rezultati so pokazali, da učenci dobro poznajo definicijo državnega praznika, pomene posameznih praznikov ter simbole. Tudi poznavanje datumov je zadovoljivo. Večje težave oziroma neznanje in vedenje pa je vidno pri poznavanju praznikov in praznovanj glede na namen ter pri razvrščanju le-teh glede na letni čas, v katerem se pojavijo.
Ključne besede: prazniki, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba, Rogaška Slatina.
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2307; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
DEJAVNOSTI OKOLJSKE VZGOJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE - ESTETSKO DOŽIVLJANJE NARAVE IN DELOVNE OBVEZE V NJEJ
Ariana Prelog, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dejavnosti okoljske vzgoje v prvem triletju osnovne šole – estetsko doživljanje narave in delovne obveze v njej je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični del. V prvem delu smo obširno predstavili globalno stanje okolja in okoljsko vzgojo. Pregledali smo vseh šest nacionalnih učnih načrtov za pouk v prvem triletju osnovne šole in izpisali cilje, ki so v povezavi z okoljsko vzgojo. Podrobneje smo raziskali dve področji, in sicer estetsko doživljanje narave in delovne obveze v njej. V drugem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate in ugotovitve empirične raziskave (vanjo je bilo vključenih 823 učencev in 56 učiteljic mariborskih osnovnih šol), s katero smo želeli ugotoviti delež okoljskih aktivnosti v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela v prvem triletju ter vplivu le-teh na popoldanske okoljske aktivnosti učencev. Ugotovili smo, da učiteljice pogosto načrtujejo in izvajajo dejavnosti estetskega doživljanja narave, učenci pa najraje (93,8 %) v prostem času posežejo po izdelovanju izdelkov iz naravnih materialov. Pri dejavnostih delovnih obvez učiteljice v procesu načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela niso naklonjene obiranju sadja in zelenjave ter čiščenju snega; več kot tri četrtine učencev (76,4 %), tako deklic kot dečkov, pa v prostem času rado poseže po teh dejavnostih.
Ključne besede: ekologija, okolje, okoljska vzgoja, nacionalni učni načrt, projekt Ekošola kot način življenja, delovne obveze v naravi, estetske dejavnosti v naravi
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 2528; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici