| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacionalni preizkus znanja iz slovenščine ob zaključku srednje šole prve stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji
Tamara Kaluža Pocecco, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Nacionalni preizkusi znanja so bili v evropskih državah uvedeni z namenom, da povečajo učinkovitost in uspešnost izobraževanja. V Italiji se izvajajo od leta 2007, preverja pa se znanje italijanščine oz. prvega jezika (na šolah s slovenskim učnim jezikom znanje slovenščine) in matematike. Prispevek predstavlja organizacijo in potek nacionalnega preverjanja znanja v Italiji. Podrobneje je analiziran preizkus znanja iz slovenščine ob zaključku triletne srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ki sledi petletni osnovni šoli in odgovarja zadnjemu triletju devetletne osnovne šole v Sloveniji. Predvsem se presojajo značilnosti nalog preizkusa v šolskem letu 2009/10 glede na posamezne sestavine sporazumevalne zmožnosti, glede na različne ravni kognitivne zahtevnosti in vrste testnih nalog. Raziskava je pokazala, da v preizkusu prevladujejo naloge zaprtega tipa, s katerimi se preverjajo enostavnejši kognitivni procesi.
Ključne besede: nacionalni preizkusi znanja, slovenski jezik, šolstvo v Italiji, jezikovno testiranje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1686; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (163,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
PRIPRAVE UČITELJEV IN UČENCEV NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Tatjana Padovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju NPZ) je pisno preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poteka na isti dan, ob istem času za vse učence in pod enakimi pogoji. Namen NPZ-ja je pridobiti povratno informacijo o delu učencev in njihovem znanju ter tudi o uspešnosti učiteljev in učinkovitosti šolskega sistema. S pomočjo raziskave sem želela ugotoviti, koliko učencev se odloča za sodelovanje na NPZ, glede na to da le-ti niso obvezni za vse učence, zakaj se odločajo za sodelovanje, kje se pripravljajo na nacionalne preizkuse in na kakšen način, kako dolgo potekajo priprave ter kako so učenci zadovoljni s pripravami učiteljev. Zanimalo me je tudi, kako pomembne se zdijo priprave učiteljem, če učence posebej pripravljajo na nacionalne preizkuse, kako motivirajo učence za priprave, in če si učitelji pri pripravah med seboj pomagajo. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da se večina učencev odloči sodelovati na NPZ, da dobijo povratno informacijo o svojem znanju. Priprave na NPZ se jim zdijo v povprečju srednje pomembne. Večina učencev se na NPZ pripravlja tako v šoli kot doma. Večinoma rešujejo stare preizkuse znanja. Učenci so s pripravami na NPZ v večji meri zadovoljni. Učitelji menijo, da so njihove priprave učencev na NPZ srednje pomembne. Za same priprave jih motivitrajo tako, da jim razložijo, da bodo z rezultati iz NPZ dobili povratno informacijo o svojem znanju. Menijo, da se učenci za nacionalne preizkuse potrudijo. Učitelji si pri pripravah na NPZ med seboj pomagajo velikokrat tako, da skupaj pripravijo naloge za učence. Naloge so največkrat podobne tistim iz nacionalnih preizkusov znanja.
Ključne besede: priprave, učitelji, učenci, nacionalni preizkusi znanja, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2013; Ogledov: 2251; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1012,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici