Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obravnavali bomo temo upravljanja raznolikosti zaposlenih v multinacionalnem kolektivu velikega in znanega slovenskega podjetja. Zanima nas, kako vodje ekip ravnajo s svojimi podrejenimi, ki pogosto prihajajo iz tujine – večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik – in med katerimi lahko zaradi nacionalne in verske raznolikosti zlahka pride do konfliktov, zlasti glede na krvavi izid jugoslovanske krize v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Naš cilj je odkriti, kako psihološke značilnosti vodij timov vplivajo na uspešno prilagajanje stilov upravljanja raznolikosti zaposlenih, ki prihajajo iz različnih in pogosto nasprotujočih si kulturnih, nacionalnih in verskih okolij; in izhajamo iz predpostavke, da visoka stopnja zavedanja medsebojnih razlik, razvita čustvena inteligenca in samozavedanje pozitivno vplivajo na upravljanje raznolikosti. Za dokaz zgornje predpostavke smo postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na stopnjo zavedanja raznolikosti, čustveno inteligenco in stopnjo samozavedanja vodij timov pri vodenju multikulturnih in multinacionalnih timov. Metodološki postopek temelji na metodah deskripcije in kompilacije. Najprej bomo predstavili in pojasnili koncepte različnosti, vodij, vodenja, stila vodenja (managementa), ki bodo predstavljali osnovo za razumevanje delovnih nalog vodij timov in odgovornosti, ki jih imajo. Teoretični podlagi bomo dodali empirični del raziskave, vsebovan v anketnem vprašalniku, ki smo ga posredovali vodjem ekip v našem podjetju. Vprašalnik je bil sestavljen tako, da diskretno in indiskretno ocenjuje psihološke značilnosti vodij timov v podjetju ter nam pomaga videti povezavo med stopnjo (samo)zavedanja in čustvene inteligence na eni strani ter sposobnostjo prilagajanja stilov vodenja na drugi. IV Rezultati raziskave so pokazali, da dejansko obstaja pozitivna korelacija med navedenimi psihološkimi značilnostmi vodij timov in njihovo sposobnostjo prilagajanja stilov vodenja večkulturnim, tj. večnacionalnim in večverskim skupinam. Takšni rezultati se zdijo spodbudni ne le za organizacije, katerih kolektivi so večnacionalni, temveč tudi za družbo kot celoto, zunaj delovnega okolja, saj obstaja realna možnost, da pripadniki sicer konfliktnih kultur skladno živijo v skupnosti, ki spoštuje in neguje njihove razlike, hkrati pa preventivno vpliva na vsako možnost nesoglasij.
Ključne besede: upravljanje z raznolikostjo, nacionalne, verske in kulturne razlike, zavest, samozavedanje, čustvena inteligenca, slogi upravljanja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavljamo nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije, organizacijo in način njegovega delovanja. Naloge sistema nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so uspešno obvladovati morebitno ogroženost družbe in njenih sestavnih delov, uresničevanje interesov prebivalcev in zaščita njihovih osnovnih pravic in temeljnih svoboščin, zapisanih v raznih mednarodnih dokumentih. Dolgoročni cilji politike nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so ohranjanje ter razvoj varnosti države in ustvarjanje pogojev za uresničevanje nacionalnih interesov države. Po razpadu Jugoslavije je Republika Severna Makedonija postala samostojna po mirni poti, kljub temu pa se je soočila z ogromnimi izzivi na varnostnem področju. Dinamika varnostnih dogajanj v novonastali državi izhaja iz odnosov med različnimi etničnimi skupnostmi in političnimi dejavniki ter iz vpliva sosednjih držav, Združenih držav Amerike in Evropske unije. Novi varnostni sistem je že na začetku imel veliko nalog. Moral je namreč nevtralizirati različne grožnje, kot so grožnje teritorialni suverenosti in neodvisnosti, grožnje, ki bi lahko pripeljale do vojne, in podobno. Severni Makedoniji je na zunanjepolitičnem področju največji izziv predstavljal politični spor z Grčijo, ki je zahtevala spremembo imena države Republika Makedonija. Po bilateralnem dogovoru z Republiko Grčijo se je Republika Makedonija preimenovala v Republiko Severno Makedonijo in s tem izpolnila še zadnji pogoj za vstop v zvezo Nato
Ključne besede: diplomske naloge, nacionalna varnost, nacionalnovarnostni sistem, sistem nacionalne varnosti, mednarodne integracije, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 1062; Prenosov: 111
Celotno besedilo (947,72 KB)

Opis: Danes je mobilnost pomemben del našega življenja. Kako daleč smo prišli – od tega, da nam je bila vožnja z vlakom nekakšen luksuz in obred, do tega, da nam je vsakodnevna vožnja z avtomobilom nekaj tako samoumevnega, da je že skoraj nadležna. V zadnjih sto letih smo prešli s potovanja s konjem do vožnje z avtomobili, letali in ladjami. Včasih nas je pri mobilnosti omejevala tehnologija, danes pa očitno birokracija. Zato najprej pojasnjujem, kateri predpisi so pomembni za obdavčitev rabljenih vozil v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Med predpise, ki urejajo to področje, spada predvsem 110. člen PDEU, pomembna je tudi Direktiva 83/182/EGS, najbolj pa ga ureja sodna praksa Sodišča Evropske unije. Nato je pojasnjeno, kakšne oblike davkov poznamo pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije uvoženih rabljenih vozil in kakšne oblike teh poznamo. Hkrati so povzete težave zaradi davčne diskriminacije rabljenih vozil v novih državah članicah Evropske unije. Te se pojavijo v državah članicah, ko zakonodajni organi svoje nacionalne davčne zakonodaje ne uskladijo s pravom Evropske unije. Do neskladnosti pride, ko z davkom ob prvi registraciji vozila plačnik davka plača večjo vsoto davka za rabljeno vozilo, uvoženo iz druge države članice, kot pa ga v nakupni ceni vsebuje enakovrstno domače rabljeno vozilo. Do tega pa prihaja zato, ker to področje na ravni Evropske unije še ni ustrezno urejeno. Evropska komisija je sicer podala predloga dveh direktiv, s katerima bi to uredila, vendar nista bila sprejeta, in sicer zato, ker med državami članicami ni ustreznega konsenza, po drugi strani pa zaradi premajhne moči Evropske unije na vplivanje na zakonodajo držav članic. Podrobno so obravnavana opozorila, ki so pravna sredstva Evropske komisije, s katerimi opomni državo članico na neskladje njenega nacionalnega prava s pravom Evropske unije. Poleg opozoril je obravnavana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije s tega področja. Zaradi pomanjkanja konkretnih zakonodajnih aktov Evropske unije sodna praksa zagotavlja smernice, na katere se lahko oziroma se morajo opreti države članice, da ne uvedejo katerega od davkov, ki se ga izračuna na podlagi diskriminatorne davčne stopnje ali osnove. V zaključku pa so podane moje osebne rešitve za zmanjšanje ali celo odpravo davčne diskriminacije rabljenih vozil v državah članicah Evropske unije. Te pa se navezujejo predvsem na predlog Direktive Evropske komisije iz leta 2005 in na večjo povezanost ter moč poseganja Evropske unije na področje nacionalne zakonodaje. Seveda pa v obratni smeri enakovredno urejanje politike Evropske unije s strani vseh držav članic Evropske unije.
Ključne besede: davčna diskriminacija, rabljena vozila, Evropska unija, Sodišče EU, prosti pretok blaga, diskriminatorna zakonodaja, zakonodaja EU, registracija rabljenih vozil, oblika davkov za vozila ob prvi registraciji, vrste obdavčitve pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije, oblike davčne diskriminacijepredhodno odločanje Sodišča EU v zvezi z diskriminatorno obdavčitvijo rabljenih vozil, utemeljenost okoljevarstvenega vidika za višjo obdavčitev rabljenih vozil, opozorila Evropske komisije zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje o obdavčitvi z zakonodajo EU, rešitve za davčno diskriminacijo rabljenih vozil, razlogi za davčno diskriminacijo, progresivni in proporcionalni davki, 110. člen PDEU
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2554; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Temeljni cilj vsake družbe na področju zdravja in zdravstvenega varstva je izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni, zmanjševati neenakosti glede zdravja ter zagotoviti sistem, ki posamezniku v bolezni zagotavlja pravično, pravočasno in kakovostno oskrbo ter čimprejšnjo povrnitev zdravja. Na zdravje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, t. i. determinante zdravja. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata celovit pogled in sodelovanje tako posameznika kakor celotne družbe. Namen raziskave je opisati, raziskati in analizirati življenjske razmere, v katerih živijo dolenjski Romi ter opozoriti na potrebne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za Rome na območju Dolenjske. K delu z Romi je potrebno pristopiti etnično občutljivo. Prezrta ne sme biti nizka izobrazbena raven Romov, pripravi primernih učnih pripomočkov zanje pa posvečena posebna skrb. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili v štirih največjih romskih naseljih, ki se razlikujejo po urejenosti bivalnih razmer, številčnosti družin in njihovega ekonomskega statusa. Rezultati: Več kot polovica Romov je v raziskavi potrdila, da ne živi zdravo. Njihova prehrana je raznolika, najpogosteje uživajo meso 26 % in kruh 20 %, zelenjavo 8 % in jajca 1,5 %. 63,7 % Romov je kadilcev, 10 % jih je začelo kaditi pri 10-ih letih starosti. 96 % jih je že poskusilo drogo ali alkohol. 47 % Romkinj, ki že same trdijo, da ne živijo zdravo ne obiskujejo ginekologa v času nosečnosti. Med temi Romkinjami najdemo 40 % takih, ki so rodile pred 16. letom starosti. Iz raziskave sledi, da vsi Romi, ki imajo redno službo, živijo zdravo. Romi, ki se preživljajo s prejemki socialnih pomoči in drugimi občasnimi prejemki, pa so odgovorili, da ne živijo zdravo. Sklep: Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva s povečanim tveganjem glede zdravja. Večina jih živi v neustreznih življenjskih razmerah, mnogokrat celo brez osnovnih življenjskih možnosti, s čimer sta povezani neustrezna higiena in slaba prehrana. Oba dejavnika neposredno zvišujeta stopnjo zdravstvene ogroženosti. Slab ekonomski položaj in neizobraženost populacije sta razloga za zdravstveno neinformiranost in nizko ozaveščenost o pomenu zdravja, kar se pogosto odraža v odsotnosti preventivnih oblik zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Romi, socialne determinante zdravja, nacionalne strategije, nacionalni program ukrepov za Rome, plani ukrepov za Rome, zdravstvena preventiva, politika zdravja
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 2066; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: V prispevku so predstavljeni pravni, organizacijski in tehnični vidiki vzpostavitve slovenske nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija ter objav raziskovalcev, ki je sestavljena iz štirih institucionalnih repozitorijev slovenskih univerz in nacionalnega portala. Slednji agregira vsebine iz univerzitetnih repozitorijev in drugih slovenskih zbirk za potrebe skupnega iskalnika, priporočilnega sistema in detektorja podobnih vsebin. Razvita je bila programska oprema, ki je povezana z informacijskimi in avtentikacijskimi sistemi univerz ter s sistemom COBISS.SI. V okviru projekta so bile definirane pravne podlage, implementirani procesi za oddajo zaključnih del študija in objav zaposlenih, proces prenosa podatkov v nacionalni portal ter procesi izmenjave podatkov o priporočanju sorodnih del in primerjave podobnih vsebin. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezične spletne in mobilne aplikacije, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Repozitoriji so učinkovito promocijsko orodje za univerze in njihove raziskovalce. Pričakovati je, da bodo izboljšali prepoznavnost slovenskih univerz v svetu. Kompleksno zasnovana nacionalna infrastruktura odprtega dostopa z detektorjem podobnih vsebin in s povezanimi zunanjimi sistemi bo omogočila hranjenje skoraj osemdesetih odstotkov recenziranih znanstvenih del, ki jih na leto objavijo slovenski raziskovalci. Prav tako bo dostopna večina zaključnih del študija, ki vsako leto nastanejo na slovenskih visokošolskih zavodih.
Ključne besede: odprti dostop, nacionalne infrastrukture, institucionalni repozitoriji, preverjanje podobnosti vsebin, priporočilni sistemi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2014; Ogledov: 1783; Prenosov: 150  (3 glasovi)
Celotno besedilo (784,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...