| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA NACIONALNIH KULTUR ZNOTRAJ IT PODJETJA
Vesna Završnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na vzorcu 210 zaposlenih večjega slovenskega IT podjetja, ki ima poslovalnice v Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, proučevali vplive različnih nacionalnih kultur v podjetju (organizaciji). Rezultati naloge so pokazali, da s poudarjanjem vrednot zaupanje, pripadnost in pravičnost, najbolj zmanjšamo vpliv nacionalnih kultur v organizaciji. Namreč, iz statističnih analiz izhaja, da imajo omenjene vrednote v proučevanih nacionalnih kulturah pomemben vpliv. Naloga ugotavlja, da je zaupanje pomembno povezano z razkorakom v dobrobiti in urejenosti med idealno in dejansko organizacijo. Poleg tega v zvezi z zaupanjem ima pomembno vlogo tudi delovna doba zaposlenih v organizaciji, in sicer je iz rezultatov ugotovljeno, da dalj časa, ko so delavci zaposleni v organizaciji, manj ji zaupajo – kar je v nasprotju s postavljeno hipotezo. Podobno kot zaupanje na organizacijo vpliva tudi pripadnost zaposlenih. Zaposleni so glede na spol različno pripadni, na kar lahko vplivamo s poznavanjem moških in ženskih vrednot. Na večjo pripadnost zaposlenih organizaciji vplivajo vrednote, in sicer manjši je razkorak v vrednotah med idealno in dejansko organizacijo (razen pri sklopu vrednot, ki opredeljujejo moč in red), bolj bodo zaposleni pripadni. Na pripadnost vpliva tudi razkorak v dobrobiti in urejenosti v organizaciji, stabilnosti in tradiciji ter razkorakom v zaupanju med idealnim in dejanskim stanjem, in sicer večji je, manj so zaposleni pripadni organizaciji. Posebej pomembne ugotovljene razlike so se pokazale pri doživljanju pravičnosti zaposlenih. Rezultati naloge so pokazali, da zaposleni različnih narodnosti različno doživljajo pravičnost. Še posebej pomembne razlike so se pokazale med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. V magistrski nalogi je tudi ugotovljeno, da v Sloveniji ter v tujini prevladujejo predvsem moške vrednote, iz česar sklepamo, da v primeru medsebojnega sodelovanja in povezovanja kultur ne bo večjih težav, če bomo pristopili k zaposlenim s spodbujanjem moških vrednot, kot so delo, uspeh, kariera, denar, itn.. Skratka: vpliv različnih nacionalnih kultur presežemo, če osebne vrednote posameznikov upoštevamo in jih apliciramo v organizacijsko kulturo na ustrezen način.
Ključne besede: Ključne besede: nacionalna kultura, organizacijska kultura, vrednote, zaupanje, pripadnost
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 2817; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
PRAZNOVANJA NA SLOVENSKEM MED LETI 1900-1905 PO SLOVENSKEM NARODU IN SLOVENCU
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev. Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni.
Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1868; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (437,20 KB)

3.
Nacionalnost kot dejavnik tveganj za vrstniško viktimizacijo: študija primera
Eva Jazbec Leber, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kateri so najučinkovitejši vidiki pomoči pri delu s priseljenimi učenci. Osredotočili smo se na nacionalno pripadnost kot dejavnik tveganja za vrstniško viktimizacijo. V teoretičnem delu smo predstavili nasilje na splošno, nato je sledila vrstniška viktimizacija kot oblika nasilja. Teoretični del magistrskega dela smo zaključili še s poglavjem o vključevanju otrok priseljencev v osnovno šolo. V empiričnem delu smo raziskovali, kakšne so izkušnje priseljencev, ki so doživeli medvrstniško nasilje. Intervjuvali smo priseljene učence, njihove razrednike in svetovalno službo. Pridobljene opise smo analizirali in iskali najučinkovitejše vidike pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da učenci doživljajo socialno stisko in strah pred novim okoljem. Potrebno je, da jih okolje sprejme in nudi pomoč pri ocenjevanju, spremljanju ali vključevanju v socialno skupino. Različni vidiki dojemanja izkušnje priseljevanja kažejo, da je vrstniška viktimizacija glede na nacionalno pripadnost prisotna. Na osnovni šoli problematiko ob pojavu sprotno rešujejo. Opažamo medsebojno sodelovanje, spodbujanje spoštovanja kultur priseljenih učencev in odstranjevanje stereotipov.
Ključne besede: vrstniška viktimizacija, nacionalna pripadnost, izkušnja priseljencev.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 153; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici