| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVROPSKE KOMPETENCE MLADIH ODRASLIH: PRIMERJAVA - MARIBOR IN PREKMURJE
Sandi Hajdinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z nacionalno identiteto mladih in njihovim zavedanjem o tem, kaj identiteta sploh je. Ob tem se postavi vprašanje, ali se mladi sploh zavedajo lastne nadnacionalne identitete. Tako lahko bolje razumejo druge kulture in druge ljudi. Postavi se tudi vprašanje, ali obstajajo razlike med mladimi, ki živijo v mestu ali na podeželju. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako mladi v Sloveniji danes razmišljajo o identiteti, in če se je sploh zavedajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je problem prikazan s pomočjo deskriptivne metode. V empiričnem delu je najprej definirana vsebina, ki ji sledi identifikacija raziskovalnega problema. Identiteta ima več vidikov in v diplomski nalogi je poskus njene podrobne predstavitve s pomočjo dela Staneta Južiniča z naslovom Identiteta. Bolj natančno je opisano kako se človek lahko identificira s svojim telesom, z osebno in skupinsko identiteto ter kulturno identiteto. Identiteta je v današnjem času zelo pomembna za vse ljudi, še posebej za mlado generacijo. Mladi se še dandanes ne zavedajo svoje identitete, zato nastajajo različni konflikti med njimi in med različnimi kulturami. Vsak posameznik dojema in doživlja identiteto na svoj način. Pomembne so pa tudi kompetence mladih, ki se jih nekateri od njih ne zavedajo ali pa jih ne doživljajo kot take. Mladina je dandanes zelo različna, a si je po eni strani zelo podobna. Pomembe stvari mladih so računalnik in socialna omrežja, ki so postavljeni v ospredje njihovega življenja, posledično pa s tem pozabljajo in zanemarjajo svojo identiteto. S pomočjo hipotez in ankete sem hotel ugotoviti kako mladi danes gledajo na identiteto, ali vedo kaj identiteta je in ali se zavedajo svojih kompetenc. Primerjana je mariborska in prekmurska regija in kako se v teh območjih mladi soočajo z identiteto. Rezultat ankete je bil po mojem mnenju zelo pozitiven, obenem pa tudi presenetljiv. Domneval sem, da se mladi v obeh regijah, tako v Prekmurju kot v Mariboru, zelo razlikujejo. Ampak temu ni tako, mladina je danes skoraj povsem enaka, ima skoraj enake interese in enako razmišlja o drugih ljudeh. Razlike med regijama so zelo majhne.
Ključne besede: Identiteta, mladi, nacionalna identiteta, lastna identiteta, kultura.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 986; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (463,10 KB)

2.
Kritični jezikovnokulturni vpogled v oddaje televizije Slovenija
Melita Zemljak Jontes, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prizadevanje za dvig in vzdrževanje jezikovne kulture je ena izmed najpomembnejših nalog sodobnega časa v slovenskem jezikovnem okolju. K popularizaciji jezikovne kulture so zavezani vsi mediji, še posebej nacionalna radiotelevizija s svojim statusom javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Prispevek prinaša osnovni teoretični vpogled v jezikovno kulturo na Slovenskem, okvirni pregled oddaj Televizije Slovenija, ki prinašajo jezikovnokulturne vsebine, in mnenja študentov o vlogi, pomenu in nalogah javne Televizije Slovenija ter njenih uresničitvah.
Ključne besede: jezikovna kultura, televizija Slovenija, knjižni jezik, nacionalna identiteta, osebna identiteta
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 794; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

3.
PRIMERJALNA ANALIZA IZBRANIH EVROPSKIH, AZIJSKIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH POSLOVNIH KULTUR
Karmen Klampfer, 2015, diplomsko delo

Opis: Posledica globalizacije so različne poslovne situacije, doma ali v tujini, ki zahtevajo znanje o poslovnih kulturah. Resnično razumevanje medkulturnih razlik in različnih poslovnih praks postaja za podjetja izjemno pomembna konkurenčna prednost, zato smo navedli poglavitne značilnosti oziroma posebnosti poslovanja na Nizozemskem, v Indiji in v Čilu. Vsaka od teh kultur je edinstvena in ne obstaja absoluten način, kako se bodo ljudje v določeni situaciji obnašali. Posploševanje s stereotipi zato ni pravilen način razumevanja kulture. Izogibati se je treba tudi lastni kulturni pogojenosti in predsodkom ter se raje pripraviti na poslovanje s tujo kulturo. Za učinkovito soočenje s konfliktnimi situacijami in poslovnimi izzivi v različnih kulturnih kontekstih je potrebna medkulturna inteligenca. Ugotovili smo, da so največje razlike med obravnavanimi kulturami v dojemanju časa. Nizozemcem je pomembna točnost, saj dnevni red natančno in učinkovito načrtujejo in od njega ne odstopajo. Čilencem je tudi pomembna točnost, ampak poslovni sestanki niso v linearnem zaporedju in se lahko podaljšajo. V poslovanju z Indijci je treba biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se sestanki lahko spremenijo. Razlike se pojavljajo tudi v usmerjenosti na odnos ali na nalogo. Nizozemcem so pomembna dejstva, številke in dokazi, o katerih lahko razpravljajo in se odločajo dolgo časa, dokler ni dosežen konsenz. Čilenci potrebujejo informacije, ampak sta jim tako kot Indijcem pomembnejša zaupanje in odnos. Zato zasebnost in poslovnost prepletajo in tudi čustva so dobrodošla. Razlike se pojavijo tudi v formalnosti. Čilska in indijska kultura sta bolj formalni v naslavljanju in poslovnih oblekah kot nizozemska kultura, kjer hitro preidejo na neformalno komunikacijo po imenu in tudi oblačijo se manj formalno. Za nizozemska podjetja je značilno timsko sodelovanje, a je hkrati vsak posameznik pomemben in enakovreden. V Čilu se vedno bolj poudarja avtonomija posameznika, vendar so v poslu še vedno prisotne paternalistične prakse, tako kot v Indiji. Ženske so v vseh treh državah priznane kot poslovne partnerke, a še vedno z neenakimi možnostmi, kar je najbolj izraženo v Indiji. Priporočljivo je, da nas predstavi tretja oseba, posebej v Indiji in Čilu. Za uspešno poslovanje je v vseh treh državah treba čim večkrat obiskati podjetja ter uporabiti posrednika za urejanje lokalnih zadev in večjo prepoznavnost. Pogodba je pisna v vseh treh državah, ampak v Indiji lahko pride do vnovičnega dogovora. Razlike so tudi v dotikih in pogledu v oči. Oboje je dobrodošlo v Čilu, v Indiji nič od tega, na Nizozemskem pa samo pogled v oči, brez dotikov. Za uspešen posel sta zato ključnega pomena spoštljivost in tolerantnost do drugačnih pogledov, navad in stilov poslovanja tujih kultur. Podjetja oziroma podjetniki so na tujih trgih soočeni s potrebo po fleksibilnosti in ustreznem prilagajanju, kar je pogoj za kohezivno in vzajemno delovanje v korist vseh udeležencev ter za prijetno, torej nekonfliktno sodelovanje.
Ključne besede: medkulturne razlike, nacionalna poslovna kultura, Nizozemska, Indija, Čile, medkulturna inteligenca.
Objavljeno: 24.06.2015; Ogledov: 1104; Prenosov: 4
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
VPLIV KULTURNIH IN DRUŽBENIH NORM NA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V NACIONALNEM GOSPODARSTVU
Tanja Razbornik, 2015, magistrsko delo

Opis: V globalnem podjetništvu prihaja tako do gospodarskih kot do kulturnih razlik. V obdobju pospešene globalizacije ter hitre internacionalizacije podjetij se ekonomske ovire zmanjšujejo, kulturne ovire pa vse bolj povečujejo, kar predstavlja nov izziv in priložnost za organizacije (House 2004, str. 5). Po Hofstedu (The Hofstede Centre 2014) je kultura kolektivno programiranje uma, ki razlikuje člane ene skupine od drugih. Podjetništvo pa je večplasten proces, ki bistveno vpliva na gospodarski razvoj vsake države in je odvisen od podjetnika in okolja, v katerem le-ta deluje. V magistrski nalogi smo v teoretičnem delu opredelili pojem podjetništva in podjetnika ter v obdobju od 2010 do 2012 tabelarično prikazali stanje podjetništva v Sloveniji. Nato smo opredelili nacionalno kulturo in dimenzije nacionalne kulture po Hofstedu. Grafično smo prikazali tudi primerjavo nacionalnih dimenzij med Slovenijo in analizirano skupino držav iz inovacijskega gospodarstva (Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Irsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko in Švico). V empiričnem delu smo na podlagi GEM (Global Entrepreneurship Monitor) in GEM NES raziskave skušali odgovoriti na osrednje raziskovalno vprašanje, ki se glasi: Kulturne in družbene norme v Sloveniji se bistveno razlikujejo od povprečja proučevanih držav v skupini inovacijskih gospodarstev. To smo skušali dokazati tako, da smo analizirali dojemanje kulturne podpore, samozaupanja in družbeni status podjetnika v Sloveniji in izbranih državah. Na koncu smo prikazali stanje kulturnih in družbenih norm kot enega izmed okvirnih pogojev za podjetništvo tako v Sloveniji kot tudi v ostalih enajstih državah. Ugotovili smo, da se Slovenija iz podjetniškega in kulturnega vidika najbolj razlikuje od Nizozemske. Za konec lahko dodamo, da se v Sloveniji še vedno ohranjajo pri življenju kulturne in družbene norme propadlega komunizma, ki so v nasprotju z družbenimi in kulturnimi normami klasičnega kapitalizma – individualizmom, samopobudo in prevzemanjem podjetniškega tveganja in tako zavirajo nastanek in razvoj podjetnikov (Kovač 2009).
Ključne besede: Podjetništvo, kultura, nacionalna kultura, kulturne in družbene norme, podjetniška aktivnost, kulturna podpora.
Objavljeno: 18.05.2015; Ogledov: 1124; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

5.
POSLOVANJE PODJETIJ V RAZLIČNIH KULTURNIH OKOLJIH
Gašper Danijel, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Poznavanje medkulturnih razlik v mednarodnem poslovnem okolju je pomembno, saj na ta način vemo, s kom poslujemo ter kaj lahko pričakujemo od nasprotne strani pri pogajanjih in poslovnih srečanjih. Ko spoznavamo različne kulture, se soočamo z različnimi običaji in navadami ter tudi različno neverbalno komunikacijo. Lahko rečemo, da so načini besednega in pisnega komuniciranja pri vseh enaki, vendar je pomembno dejstvo, da pri nekom dana beseda velja, če je napisana ali ne, pri drugih pa ne. Slovenski podjetniki se pri poslovanju s podjetji v Sloveniji premalo zavedajo, da so lahko lastniki podjetij pripadniki druge kulture in druge narodnosti. Ta razlika ni takšen problem pri poslovanju z Makedonijo. Najpogostejša poslovna darila med slovenskimi podjetniki so promocijska, za poslovanje v tujini pa izbirajo med umetniškimi izdelki in izdelki domače obrti. Velika napaka slovenskih podjetnikov je, če poslovanje jemljejo kot nekaj samoumevnega, saj jih lahko to stane pomembnih poslovnih odločitev. Spoznavanje medkulturnih razlik, spoštovanje nacionalnih kultur in razumevanje so za poslovni svet zelo pomembna, saj vplivajo na samo uspešnost poslovanja ter izid poslovnih pogajanj ne glede na to, ali posle sklepamo doma ali v tujini.
Ključne besede: Mednarodno okolje, kultura, nacionalna kultura, Slovenija, Makedonija, besedno, pisno in neverbalno komuniciranje.
Objavljeno: 13.03.2015; Ogledov: 1808; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
RAZLIKE V POGAJANJIH MED INDIVIDUALISTIČNIMI IN KOLEKTIVISTIČNIMI KULTURAMI
Tanja Vuk, 2014, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega seminarja smo na podlagi različnih spoznanj avtorjev opredelili pojem kulture ter pojma organizacijska in nacionalna kultura. Naslednji del smo namenili poslovnim pogajanjem, različnim strategijam in taktikam ter opisali, kako se izvajajo pogajanja. Bistveni del diplomskega seminarja so pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju ter kakšne so značilnosti mednarodnih pogajalcev. V zadnjem delu pa predstavljamo, kako se v različnih kulturah pogajajo posamezne države. Glavno razliko, na podlagi katere smo analizirali posamezne države, smo prikazali s pomočjo individualistične in kolektivistične kulture. Primerjali smo države, ki so si v načinu pogajanj med seboj različne, in sicer ZDA, Nemčijo, Japonsko in Kitajsko. Pogajanjem je cilj, da udeleženci poskušajo doseči skupen sporazum, da bosta obe strani zadovoljni. Udeležencem je skupen cilj, da uskladijo skupne interese in obvladajo nasprotja, ki so posledica različnih interesov vseh udeležencev. Ugotovili smo, da mora pogajalec, ki sodeluje pri medkulturnih pogajanjih, najprej spoznati vse udeležence. Včasih se zgodi, da ne pripadajo vsi isti kulturi, takrat se mora nasprotni pogajalec pozanimati o drugi kulturi, spoznati njene vrednote, norme, ki so značilne za to kulturo. Nekateri pogajalci menijo, da se je na mednarodnih pogajanjih najbolje prilagoditi pogajanjem tako, da se obnašajo enako kot domačini oziroma se prilagoditi pogajanjem, kjer potekajo. Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih v različnih državah, zato jih moramo dobro poznati in preučiti, preden se odločimo pogajati na tujih tleh. Brez poznavanja druge kulture se ne moremo uspešno pogajati.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, nacionalna kultura, organizacijska kultura, pogajanja, pogajalski proces, mednarodna pogajanja, kulturne razlike.
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 769; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (527,27 KB)

7.
VPLIV NACIONALNE KULTURE NA ODVIJANJE POGAJANJ
Vanja Borko, 2014, diplomsko delo

Opis: Vse več podjetij posluje na mednarodnih trgih, kjer se srečujejo s tujimi kulturami. Vzpostavitev poslovnega odnosa v tuji državi zahteva prilagojeno komunikacijo. Pogajanje je vrsta poslovne komunikacije, s katero želimo doseči dogovor. V diplomskem projektu smo ponazorili vpliv kulturnih razlik na odvijanje pogajanj. Projekt je razdeljen na pet poglavij. V uvodu predstavljamo glavni problem pogajanj, ki je nezadostna priprava na pogajanje in nerazumevanje medkulturnih razlik. Naslednje poglavje je teoretično in vključuje faze procesa pogajanja, razlike med verbalno in neverbalno komunikacijo in pogoste pogajalske taktike in strategije. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na analiziranje kulture s poudarkom na pričakovanjih, prepričanjih in vrednotah pogajalcev. Četrto poglavje povezuje spoznanja pogajanj in internacionalne kulture na praktičnih primerih pogajalcev različnih kultur. Cilj diplomskega projekta je raziskava vpliva nacionalne kulture na odvijanje pogajanj. Spoznali smo, da se pristop in obnašanje pogajalcev različnih kultur zelo razlikuje, kar predstavlja ovire pri doseganju sporazuma. Vsi pogajalci ne pristopijo k pogajanjem v sodelovalnem duhu in željo po ohranitvi odnosov. V zaključku diplomskega projekta so navedene pomembne sklepne ugotovitve, še posebej poudarjen je pomen priprave in poznavanje kulturnih razlik.
Ključne besede: pogajanje, nacionalna kultura, komunikacija, pristopi k pogajanju, pogajalske taktike in strategije, kulturne razlike.
Objavljeno: 13.10.2014; Ogledov: 886; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (972,95 KB)

8.
VPLIV KULTURE NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Andreja Gjergjek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pri diplomskem delu smo se osredotočili na proučevanje kulture in motivacije. Opredelili smo pojem kulture in njene sestavine. V okviru nacionalne kulture smo opredelili dela Hofsteda, Trompenaarsa, Halla, Ronena in Shenkara. V nadaljevanju smo opredelili pojem motivacije in predstavili motivacijske dejavnike. Pojasnili smo tudi vpliv kulture na motivacijo zaposlenih. Kultura je način ţivljenja pripadnikov neke druţbe. Obsega celotno področje idej, navad, prepričanj, jezika, vzorcev vedenja, znanja, itd., ki jih je proizvedel in oblikoval človek in ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Motivacija zaposlenih je pomemben element za doseganje boljših rezultatov zaposlenih. Prav tako je nagrajevanje zaposlenih pomembno za podjetje in pomemben motivacijski dejavnik. Omeniti moramo tudi motivacijske dejavnike, kot so: medsebojni odnosi, pohvala, varnost zaposlitve itd. Motivacijo mora management podjetja redno izvajati in jo prilagajati zaposlenim in kulturi, v kateri delujejo. Zato morajo biti managerji pri oblikovanju sistema motivacije pozorni na kulturo, v kateri podjetje posluje. V podjetju se pojavijo razlike v pristopu do motivacije zaradi kulture. Managerji morajo poznati potrebe svojih sodelavcev, da bi lahko zanje izbrali najustreznejši način motivacije. Podjetje se mora zavedati, da ima kultura pomemben vpliv na oblikovanje motivacijskega sistema. Vsak narod ima svojo kulturo. Nacionalna kultura vpliva na vedenje posameznikov, na njihova prepričanja in norme ter posledično vpliva na njihovo motivacijo za delo. Kultura drţave, v kateri delujejo različne organizacije, v veliki meri vpliva na način motiviranja njihovih zaposlenih.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, nacionalna kultura, vrednote, motivacija, nagrajevanje, motivacijski dejavniki, plača, pohvala.
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1841; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (562,09 KB)

9.
PRIMERJAVA NACIONALNIH KULTUR ZNOTRAJ IT PODJETJA
Vesna Završnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na vzorcu 210 zaposlenih večjega slovenskega IT podjetja, ki ima poslovalnice v Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, proučevali vplive različnih nacionalnih kultur v podjetju (organizaciji). Rezultati naloge so pokazali, da s poudarjanjem vrednot zaupanje, pripadnost in pravičnost, najbolj zmanjšamo vpliv nacionalnih kultur v organizaciji. Namreč, iz statističnih analiz izhaja, da imajo omenjene vrednote v proučevanih nacionalnih kulturah pomemben vpliv. Naloga ugotavlja, da je zaupanje pomembno povezano z razkorakom v dobrobiti in urejenosti med idealno in dejansko organizacijo. Poleg tega v zvezi z zaupanjem ima pomembno vlogo tudi delovna doba zaposlenih v organizaciji, in sicer je iz rezultatov ugotovljeno, da dalj časa, ko so delavci zaposleni v organizaciji, manj ji zaupajo – kar je v nasprotju s postavljeno hipotezo. Podobno kot zaupanje na organizacijo vpliva tudi pripadnost zaposlenih. Zaposleni so glede na spol različno pripadni, na kar lahko vplivamo s poznavanjem moških in ženskih vrednot. Na večjo pripadnost zaposlenih organizaciji vplivajo vrednote, in sicer manjši je razkorak v vrednotah med idealno in dejansko organizacijo (razen pri sklopu vrednot, ki opredeljujejo moč in red), bolj bodo zaposleni pripadni. Na pripadnost vpliva tudi razkorak v dobrobiti in urejenosti v organizaciji, stabilnosti in tradiciji ter razkorakom v zaupanju med idealnim in dejanskim stanjem, in sicer večji je, manj so zaposleni pripadni organizaciji. Posebej pomembne ugotovljene razlike so se pokazale pri doživljanju pravičnosti zaposlenih. Rezultati naloge so pokazali, da zaposleni različnih narodnosti različno doživljajo pravičnost. Še posebej pomembne razlike so se pokazale med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. V magistrski nalogi je tudi ugotovljeno, da v Sloveniji ter v tujini prevladujejo predvsem moške vrednote, iz česar sklepamo, da v primeru medsebojnega sodelovanja in povezovanja kultur ne bo večjih težav, če bomo pristopili k zaposlenim s spodbujanjem moških vrednot, kot so delo, uspeh, kariera, denar, itn.. Skratka: vpliv različnih nacionalnih kultur presežemo, če osebne vrednote posameznikov upoštevamo in jih apliciramo v organizacijsko kulturo na ustrezen način.
Ključne besede: Ključne besede: nacionalna kultura, organizacijska kultura, vrednote, zaupanje, pripadnost
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 3168; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici