| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSTKOLONIALNI MOTIVI IN TEME V DELIH HANIFA KUREISHIJA
Branka Friškovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postkolonialni motivi in teme v romanih Hanifa Kureishija, ki so prevedeni v slovenski jezik; Buda iz predmestja (1990), Črni album (1995) in Nekaj ti moram povedati (2008). Ker roman Intimnost (1998) opisuje razmerja med moškim in žensko, v njem ne najdemo motivov postkolonializma, zato je v analizi izpuščen. Hanif Kureishi v svojih romanih obravnava postkolonialne teme, zato v diplomskem delu na kratko obravnavamo postkolonializem in postkolonialno književnost. Poudarek diplomske naloge je na analizi postkolonialnih tem in motivov, predvsem z vidika identitete. Podrobneje je predstavljena verska ali religiozna identiteta posameznih likov v romanih, pa tudi nacionalna, saj so posamezniki temnopolti Angleži, ki jih družba sprejema kot drugačne in manjvredne. Analizirana sta tudi kulturna identiteta in rasa, saj so protagonisti zaradi svoje kulture pogosto stigmatizirani in žrtve rasizma. Kureishijevi liki so hibridne osebnosti, razpeti so med »belo« Anglijo in »črno« domovino in svojo barvo kože označujejo s svetlorjavim odtenkom. V diplomski nalogi so identitete obravnavane ločeno, vendar so pogosto prepletene med seboj, zato je razmejitev neobvezujoča.
Ključne besede: Hanif Kureishi, postkolonialna književnost, verska identiteta, nacionalna identiteta, kulturna identiteta, rasa, hibridnost
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1521; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (561,74 KB)

2.
POŠTNE ZNAMKE KOT VIZUALNA SPOROČILA DRŽAVE
Dino Murić, 2013, magistrsko delo

Opis: Poštne znamke ne predstavljajo le potrdila plačane denarne protivrednosti za storitev prenosa poštnih pošiljk, temveč so tudi kulturni in umetniški fenomen ter predstavljajo enega izmed najbolj prepoznavnih vizualnih simbolov nacionalne kulture. Ker so poštne znamke vizualni produkti države, je velika pozornost posvečena izbiri motivov in simboličnih sporočil na poštnih znamkah. Prav tako poštne znamke prispevajo k izgradnji nacionalne kulturne identitete, kolektivnega spomina ter podobe države, ki se projicira zunaj njenih mej. Skozi preučevanje poštnih znamk lahko spremljamo spremembe v posameznih družbeno-političnih sistemih, načine reprezentacije posameznih družbeno-političnih sistemov ter vrednote povezane s kolektivno identiteto.
Ključne besede: poštne znamke, nacionalna identiteta, nacionalizem, ikonografija
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
RAZVIJANJE NACIONALNE IN EVROPSKE ZAVESTI PRI UČENCIH OŠ(MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA IN DDE)
Anita Taužič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu: Razvijanje nacionalne in evropske zavesti pri učencih OŠ (Medpredmetno povezovanje pri pouku nemškega jezika in DDE) smo proučevali izoblikovanost nacionalne in evropske zavesti pri učencih osnovne šole. Pri proučevanju nacionalne in evropske zavesti smo najprej pojasnili pojem identitete in se nato osredotočili na razvoj nacionalne in evropske identitete. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme identitete, nacionalne in evropske identitete ter razvoj posameznih identitet. Pojasnili smo tudi pomen jezika pri oblikovanju identitet. Predstavili smo koncept EU, pomen vključenosti Slovenije v EU, simbole, ki prispevajo k razvoju evropske identitete, evropsko ideologijo oz. kako Evropska unija pripomore k razvoju evropske identitete ter učne načrte, kjer bi bila možna medpredmetna korelacija s predmetom državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Izoblikovali smo učni pripravi za predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika v korelaciji z učnim predmetom nemščina in učno pripravo pri predmetu nemščina. V obeh primerih učnih priprav smo vzpostavili medpredmetno koleracijo. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali izoblikovanost nacionalne in evropske identitete pri učencih osnovne šole, tako da smo preverjali poznavanje EU, lastne države, kulture in jezika, pri čemer smo želeli izvedeti, ali imajo učenci osnovne šole na podlagi teh znanj izoblikovano nacionalno in evropsko identiteto. Temeljna ugotovitev empiričnega dela diplomske naloge je, da je pridobljeno znanje izraz pomena, ki ga družina pripisuje izobraževanju in šolskemu sistemu, ki zahteva določeno znanje pri določenem predmetu. Znanje učencev tretje triade ni utrjeno v dolgoročni spomin, temveč je predalčkano v posamezne sklope. Nacionalna zavest pri učencih tretje triade je že oblikovana, medtem ko lahko za razvoj evropske zavesti trdimo, da so z relativno kratkim obdobjem vključenosti Republike Slovenije v EU, tj, od leta 2004, izoblikovani le njeni zametki.
Ključne besede: identiteta, nacionalna identiteta, evropska identiteta, osnovna šola, učni načrt predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, učni načrt predmeta nemščina
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1163; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

4.
VLOGA PODOB PRI OBLIKOVANJU NACIONALNE IDENTITETE - PRIMER OGLASA "GOSTJE PRIHAJAJO"
Ana Štruc, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga je sestavljena iz treh delov. V prvem delu je obravnavana vizualna kultura, podoba, načini branja, oblikovanje pomenov, pristop aktivnega občinstva, medijski diskurz. Nato se ukvarjam s vprašanjem identitete, kako se le-ta oblikuje, kako na razvoj slednje vplivajo mediji in oglaševanje, nadaljujem pa s pregledom teorij in raziskav nacionalne identitete. Sklop zaključim s slovensko nacionalno identiteto, iz katere sledi tretji del naloge – študija oglasa Gostje prihajajo iz leta 1986, ki je bil del kampanje, ki jo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije ustvarjala oglaševalska agencija Studio Marketing. Številnim se je prav ta del večletne akcije skupaj z znamenitim sloganom “Slovenija, moja dežela” v spomin vtisnil tudi kot označevalec časa tik pred osamosvojitvijo. Več kot dvajset let pozneje se je ista agencija odločila, da slogan znova obudi, tokrat za potrebe oglaševanja nizozemske blagovne znamke Spar. Študija konkretnega primera razjasni, kako podobe oblikujejo pomene tudi na nacionalni ravni in kako lahko spreminjanje konteksta, časa, cilja in tudi naročnika oglasa, vpliva na sprejemanje istih podob na drugačen način.
Ključne besede: podobe, oglaševanje, pomeni, nacionalna identiteta, kontekst, Slovenija, osemdeseta, osamosvojitev
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 678; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Kritični jezikovnokulturni vpogled v oddaje televizije Slovenija
Melita Zemljak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prizadevanje za dvig in vzdrževanje jezikovne kulture je ena izmed najpomembnejših nalog sodobnega časa v slovenskem jezikovnem okolju. K popularizaciji jezikovne kulture so zavezani vsi mediji, še posebej nacionalna radiotelevizija s svojim statusom javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Prispevek prinaša osnovni teoretični vpogled v jezikovno kulturo na Slovenskem, okvirni pregled oddaj Televizije Slovenija, ki prinašajo jezikovnokulturne vsebine, in mnenja študentov o vlogi, pomenu in nalogah javne Televizije Slovenija ter njenih uresničitvah.
Ključne besede: jezikovna kultura, televizija Slovenija, knjižni jezik, nacionalna identiteta, osebna identiteta
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

6.
EVROPSKE KOMPETENCE MLADIH ODRASLIH: PRIMERJAVA - MARIBOR IN PREKMURJE
Sandi Hajdinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z nacionalno identiteto mladih in njihovim zavedanjem o tem, kaj identiteta sploh je. Ob tem se postavi vprašanje, ali se mladi sploh zavedajo lastne nadnacionalne identitete. Tako lahko bolje razumejo druge kulture in druge ljudi. Postavi se tudi vprašanje, ali obstajajo razlike med mladimi, ki živijo v mestu ali na podeželju. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako mladi v Sloveniji danes razmišljajo o identiteti, in če se je sploh zavedajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je problem prikazan s pomočjo deskriptivne metode. V empiričnem delu je najprej definirana vsebina, ki ji sledi identifikacija raziskovalnega problema. Identiteta ima več vidikov in v diplomski nalogi je poskus njene podrobne predstavitve s pomočjo dela Staneta Južiniča z naslovom Identiteta. Bolj natančno je opisano kako se človek lahko identificira s svojim telesom, z osebno in skupinsko identiteto ter kulturno identiteto. Identiteta je v današnjem času zelo pomembna za vse ljudi, še posebej za mlado generacijo. Mladi se še dandanes ne zavedajo svoje identitete, zato nastajajo različni konflikti med njimi in med različnimi kulturami. Vsak posameznik dojema in doživlja identiteto na svoj način. Pomembne so pa tudi kompetence mladih, ki se jih nekateri od njih ne zavedajo ali pa jih ne doživljajo kot take. Mladina je dandanes zelo različna, a si je po eni strani zelo podobna. Pomembe stvari mladih so računalnik in socialna omrežja, ki so postavljeni v ospredje njihovega življenja, posledično pa s tem pozabljajo in zanemarjajo svojo identiteto. S pomočjo hipotez in ankete sem hotel ugotoviti kako mladi danes gledajo na identiteto, ali vedo kaj identiteta je in ali se zavedajo svojih kompetenc. Primerjana je mariborska in prekmurska regija in kako se v teh območjih mladi soočajo z identiteto. Rezultat ankete je bil po mojem mnenju zelo pozitiven, obenem pa tudi presenetljiv. Domneval sem, da se mladi v obeh regijah, tako v Prekmurju kot v Mariboru, zelo razlikujejo. Ampak temu ni tako, mladina je danes skoraj povsem enaka, ima skoraj enake interese in enako razmišlja o drugih ljudeh. Razlike med regijama so zelo majhne.
Ključne besede: Identiteta, mladi, nacionalna identiteta, lastna identiteta, kultura.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (463,10 KB)

7.
PODOBE MEDKULTURNIH IDENTITET V PROZI BRINE SVIT
Sara Prevolnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Podobe medkulturnih identitet v prozi Brine Svit se osredotoča na raziskovanje podob Drugega oziroma Tujega v književnosti, na literarne like, ki so del dveh ali več kultur, ter na temo nacionalne in jezikovne identitete v literarnem opusu izbrane pisateljice. Brina Svit namreč velja za slovensko in francosko pisateljico, ki že od leta 1980 živi v Parizu. Življenje na dveh straneh, med Francijo in Slovenijo, jo je postavilo v medkulturni položaj, hkrati s tem pa je povezana tudi njena identitetna zadrega. Pisateljičina posebnost je prestop iz maternega jezika v tuji jezik, saj je z romanom Moreno (2003) oziroma natančneje z novelo Poletje, ko je imela Marina telo (2001) začela pisati v francoščini. V prvem delu magistrskega dela je s strokovno literaturo predstavljena teorija, s katero je podkrepljena analiza literarnega opusa Brine Svit v drugem, obsežnejšem delu. Analiza literarnih del je namreč pokazala, da se v vseh pojavlja tematizacija tujstva, ki se izoblikuje v razmerju med domovino in tujino in je prav tako povezana s problemi medkulturne družbe pri literarnih likih. Za pomembnega se izkaže tudi literarni prostor, ki je v primeru obravnave romanov Brine Svit postavljen izven meja domovine Slovenije, kar je bistvenega pomena za opazovanje podob o Drugem. Podobnost med obravnavanimi romani je tudi ta, da so literarni liki razpeti med dve domovini, dve kulturi in dva jezika. Izkazalo se je še, da se v večini literarnih del prepletata jezikovna in nacionalna dvojnost, kar pa ni presenetljivo, saj je pisateljica primer dvojne identitete ¬̶ slovenske in francoske.
Ključne besede: Brina Svit, podoba Drugega, tujstvo, medkulturnost, nacionalna identiteta, jezikovna identiteta
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 691; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici